Kakšna vlada bi bila boljša v kriznih razmerah?

Danes verjetno ne bi našli geopolitičnega analitika, ki ne bi napovedoval, da so pred nami burni časi. Kuha se “geopolitična nevihta”, napoveduje večina, vsak uporabljajoč malenkost drugačno terminologijo. Ker se v Sloveniji približujemo predvolilnemu obdobju, smo povprašali umetno inteligenco, katera vlada bi v kriznih časih bolje vodila Slovenijo, Janševa ali vlada enega izmed starih oziroma “novih” obrazov tranzicijske levice. 

Včeraj je po Evropi zaokrožila vest, da Nemčija poziva svoje državljane h kopičenju zalog nujnih potrebščin. Ugotovili so, da večina njihovih državljanov ni pripravljena na krizne razmere. V ta namen so pripravili posebno knjižico, ki jih uči prepoznati dezinformacije, priporoča, katere dobrine je dobro imeti doma na zalogi, kako se soočiti s strahom v kriznih razmerah in kako poiskati zavetje v primeru izbruha vojne vihre.

Slovenski državljani kaj takšnega še ne morejo pričakovati, saj je premier Golob sveto prepričan, da nas krizne razmere (takšne ali drugačne) ne morejo doseči. Posledično je prepričan, da nas še najbolj ogrožajo naravne katastrofe. Njegovo govorjenje je morda smiselno, saj se približujejo volitve in verjetno se tudi sam zaveda, da ga večina državljanov ne dojema kot kriznega vodjo, saj je imel tudi v mirnem času, ob občasnih geopolitičnih pretresih, težave z operativnim vodenjem države.

To navsezadnje potrjujejo tudi empirične raziskave. Poleti smo objavili Parsifalovo anketo, iz katere izhaja, da Slovenke in Slovenci v zahtevnih razmerah veliko bolj zaupajo Janši kot Golobu. Vprašanje se je glasilo: “Prosimo vas, da glede na trenutno dogajanje v svetu (vojne, napovedi gospodarske krize) poveste, koga bi vi osebno najraje videli kot prihodnjega predsednika slovenske vlade.” Kar 34,6 odstotka anketirancev je odgovorilo, da v kriznih razmerah na čelu države raje vidijo Janeza Janšo. Za Roberta Goloba se je v kriznih razmerah opredelilo zgolj 23,9 odstotka ljudi, približno toliko (23,2) tudi za novi up tranzicijske levice Vladimirja Prebiliča.

Vir: Parsifal

Razlog za to je razmeroma preprost. Volivci in volivke so Janšo že opazovali, kako vodi vlado v kriznih razmerah, nasploh pa je edini še aktivni politik v Evropi, ki ima dejanske izkušnje z vodenjem v času vojnih razmer. Janša je bil seveda obrambi minister v osamosvojitveni vojni.

Desnosredinske vlade imajo boljši odnos do vojske
S tem pa tudi pridemo do primerjave, katera vlada bi se uspešnejše spopadla s kriznimi razmerami. Desnosredinska, ki jo vodi Janez Janša, ali leva vlada, ki jo vodi predvidoma Golob, ali pretendent za njegovega naslednika Vladimir Prebilič. Umetna inteligenca izpostavi tri ključne kriterije: Izkušnje, razlike v zunanjepolitičnih usmeritvah obeh blokov in odnos do vlaganj v obrambni sistem.

Začnimo pri zadnjem kriteriju. Umetna inteligenca (ChatGPT) je izpostavila, da so bile desnosredinske vlade v preteklosti višja vlaganja v obrambni sistem države, levosredinske vlade pa so bile doslej nenaklonjene izdatkom za Slovensko vojsko. Njihov odnos do države varnosti je bil podoben tudi, ko so bili v opoziciji, saj so nasprotovali vsem večjim izdatkom za vojsko. Bralci se bodo verjetno še najbolje spomnili ravnanja danes že pozabljene koalicije KUL, ki je po prihodu na oblast nemudoma prekinila postopek nakupa nemških oklepnikov Boxer.

Nemški oklepniki Boxer (Vir: EPA)

Umetna inteligenca prav tako poudarja, da so imele levosredinske vlade slab odnos z vojsko in do državne varnosti kot take. Podobno zgodbo spremljamo tudi v tem mandatu, ko je predsednik vlade na vrhu Nata obljubil povečanje sredstev za obrambo na pet odstotkov bruto domačega proizvoda, kaj kmalu pa so v koalicijskih vrstah prišli do domislice, kako pretentati zaveznike in v praksi ne izvesti obljubljenih investicij. Izumili so holističen koncept varnosti, v katerem izboljšujejo državno varnost tako, da običajne “mirodobne” investicije klasificirajo kot obrambne in vsaj na papirju prikažejo relativno veliko povečanje vlaganj v ognjeno moč vojske. V resnici pa v naslednjih dveh letih kljub obljubam na mednarodnem prizorišču Golobova vlada ne bo dosegla niti starega Nato mejnika dveh odstotkov BDP. Več – TUKAJ. Kakor koli že, na podlagi preteklega ravnanja levih vlad umetna inteligenca sklepa, da bi se v primeru zaostrenih geopolitičnih razmer leve vlade odrezale slabše.

Predsednik vlade Robert Golob (Foto: STA)

“Neuvrščena” politika levih vlad
Slovenija je članica Evropske unije in zavezništva NATO. Medtem ko je tranzicijska levica v zadnjih letih razvila nekoliko bolj naklonjen odnos do Evropske unije, tega ne moremo reči za odnos do Nata. Slovenija je ena izmed držav, ki ima najnižjo podporo do severnoatlantskega zavezništva ravno zaradi odnosa, ki ga tranzicijska levica goji do vojaškega zavezništva. Kot smo v preteklosti že večkrat poročali, ima ta monopole v domala vseh segmentih države, med drugim tudi – ključno – v medijih in izobraževanju, te monopole pa pogosto izrablja za kritiko Nata in zahoda nasploh. Kot alternativo pa promovirajo nekakšno neformalno “neuvrščenost”. Politika tranzicijske levice je kulminirala ravno med trenutnim mandatom, ko je predsednik vlade zagrozil z referendumom o izstopu iz Nata. K sreči je ostalo le pri grožnjah. Ravno nasprotno politiko spremljamo pri demokratičnih strankah desne sredine, kjer gojijo prozahodno politiko. Kot pojasnjuje umetna inteligenca, lahko imajo razlike v odnosu velik vpliv na ravnanje zavezništva, v kolikor bi se Slovenija znašla v težavah. “V vojni je hitrost odločanja pomembnejša od mirovnega besedičenja,” humorno zapiše umetna inteligenca.

Vojna za Slovenijo, ki se je začela 26. oziroma 27. junija 1991, se je končala s podpisom Brionske deklaracije 7. julija 1991. Na fotografiji: slovenska teritorialca na osvojenem tanku JLA (Foto: Peter Lemut).

Desnosredinske vlade imajo izkušnje s krizami
In kot zadnji kriterij umetna inteligenca navede, da so imele desnosredinske vlade doslej veliko več izkušenj z raznovrstnimi kriznimi razmerami. Ključno pri presoji je dejstvo, da je predsednik SDS in skoraj zagotovo tudi vodja prihodnje desnosredinske vlade Janez Janša edini evropski politik z dejanskimi vojnimi izkušnjami. Ne le vojnimi, tudi s krizami drugih vrst. Janez Janša je vodil državo v času hude finančne krize (2012–2013), zadnjo vlado je zaznamovala zdravstvena kriza oziroma kriza pandemije Covid. In kako se je med poplavami avgusta 2023 odrezal Golob? Slabo! Državljanke in državljani so mu očitali počasno odločanje kljub javni podpori opozicije, koalicija je komunicirala zmedeno, zelo hitro pa je bilo opaziti javnofinančni oportunizem, ko so se med projekti, ki bi v okviru sanacije škode prejeli evropska sredstva, znašli tudi tisti, ki z nastalo popoplavno škodo niso imeli nobene veze. To pa je opazila tudi Evropska komisija. Več – TUKAJ. Spomnimo lahko tudi na premierjeve megalomanske napovedi o gradnji hiš za “poplavljence”, ki se niso uresničile. Umetna inteligenca zaključi: “Ti vzorci kažejo: desne vlade so bolj operativne v krizah, leve bolj retorične.”

Ž. K.