Na Bizeljskem so se poslovili od župnika Vlada Leskovarja

Na Bizeljskem so se s hvaležnostjo in spoštovanjem poslovili od dolgoletnega bizeljskega župnika Vlada Leskovarja, ki je nenadoma preminil v ponedeljek, 20. oktobra, star 54 let. Pogrebne slovesnosti se se udeležili številni verniki, sorodniki, predstavniki društev in duhovniki, somaševanje pa je vodil celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž.

Škof Matjaž je v nagovoru med drugim izpostavil, da je Vladova smrt pustila prazne tri župnije – Bizeljsko, Kapelo in Dobovo – ter opozoril, da bo v prihodnjih letih vedno več župnij ostalo brez stalnega duhovnika.

“Gotovo ni rešitev v tem, da bi preostalim duhovnikom nalagali vedno več župnij, saj bi s tem samo podaljševali agonijo in še pospešili njihov odhod. Vladova smrt nas mora glede tega strezniti. Župnija ni župnik, ampak živo občestvo vernikov, ki skupaj živijo svojo vero in drug drugemu pomagajo priti do darov zakramentov in iz njih živeti. Tam, kjer bodo to razumeli, bo ostalo življenje,” je dejal škof Matjaž.

Dodal je, da duhovniki niso “supermani”, ki bi lahko sami reševali vse gospodarske, duhovne in človeške izzive župnij, ter opozoril, da tudi Bog ne potrebuje popolnih junakov, ampak ljudi vere, ponižnosti in zvestobe.

“Verniki niso zgolj uporabniki storitev. Cerkev je skupnost, v kateri vsi skupaj hodimo pot vere,” je še poudaril škof.

O preminulem bizeljskem župniku je povedal: “Vedno je bil vesel delaven duhovnik, vedno pripravljen pomagati. Ni čakal, da kdo drug naredi. Ni se ustrašil zahtevnih podvigov, ne tukaj na Bizeljskem, ko se je na začetku moral soočiti res z zelo težkim stanjem, in ne tistega v Dobovi, ko je razbesnela narava uničila ostrešje zvonika. Ob vsem tem je znal biti blizu ljudem – tudi takrat, ko ti niso bili popolni, ko so bili drugačni, ko so se borili s svojimi posebnostmi. Bil je duhovnik s srcem, ki se je zavedal tudi svoje nepopolnosti in je ni skrival za maskami. Prav za to pristnost so mu mnogi še posebej hvaležni.”

Vlado Leskovar se je rodil maja 1972 v krščanski družini v župniji Slovenske Konjice. Odraščal je ob sestrah in bratu, ki je prav tako duhovnik. Leta 1991 je vstopil v bogoslovje, leta 1997 pa z velikim zaupanjem v Gospoda obhajal novo mašo.

Kot so zapisali pri portalu Vatican News, je Vlado Leskovar kot kaplan deloval v Brežicah, od leta 2000 pa je z vdanostjo in pastoralno gorečnostjo vodil župnijo Bizeljsko. V naslednjih letih je sprejel še župniji Kapele in Dobova, krajši čas pa je soupravljal tudi Pišece. Bil je duhovnik bližine in darovanja za svoje vernike, podjeten in obdarjen z mnogimi darovi.

Od župnika so se z zapisom poslovili tudi na Občini Brežice: “Vlado Leskovar je v letu 2022 obeležil 25 let mašniškega posvečenja, 20 let vodenja Župnije Bizeljsko in 15 let vodenja Župnije Kapele ter praznoval svoj 50. jubilej. Večkrat je dokazal, da s svojim delovanjem ter s svojo preudarnostjo, umirjenostjo in pozitivnostjo krepi lokalno skupnost. Ob pomoči predanih sodelavcev in v sodelovanju s krajevnimi društvi je obogatil in oplemenitil versko, kulturno in družabno medgeneracijsko življenje v kraju in občini. Za svoj izjemen prispevek k razvoju skupnosti je prejel Oktobrsko nagrado Občine Brežice za leto 2022.”

Moje Posavje