Kako vlada razume “javne finance”: Javni denar za anekse, ne za ljudi

Vlada zavrača spremembe zakona o dohodnini, ki bi omogočile postopno zviševanje davčne olajšave ljudem, češ da bi bil prevelik izpad za javne finance. Predstavniki različnih strank so na seji odbora za finance, kjer so obravnavali predlog zakona o dohodnini, podali različna mnenja. Opozicija je bila kritična, da vlada ustvarja stvari v svoj prid in da so javne finance samo krinka.

“Ko pogledamo infrastrukturne projekte, tu imamo aneks na aneks. Takrat vas javne finance ne skrbijo. Ko ste spreminjali dvig plač javnemu sektorju, kar jaz pač ne morem imenovati reforma, ker niti najmanj ni bilo podobno eni reformi, ki bo skupnemu proračunu škodovala za 1,2 milijarde evrov, takrat tudi nikogar niso pretirano skrbele javne finance. Pa zaradi vsega tega niso javne storitve popolnoma nič boljše,” je bila do vladnih izgovorov ostra poslanka SDS Suzana Lep Šimenko.

Na seji odbora za finance so obravnavali predlog zakona o spremembah zakona o dohodnini. Kolegij predsednice državnega zbora je na seji sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Suzana Lep Šimenko je dejala, da je “pot, po kateri gre aktualna vlada, napačna. Prvi takšen in bom rekla kar škodljiv ukrep aktualne vlade je bila zagotovo ustavitev postopnega zviševanja splošne olajšave, ki jo je sprejela Janševa vlada v letu 2022. Veseli nas, da so svojo napako v preteklosti že spoznali v eni izmed koalicijskih strank. Jaz upam, da ste jo v vmesnem času spoznali tudi ostali in imate danes možnost, da to tudi popravite”.

Kot gradivo so poleg predloga zakona prejeli tudi mnenje Zakonodajnopravne službe in mnenje vlade. Državna sekretarka z Ministrstva za finance Katja Božič je dejala, da bi v letu 2026 predlog povzročil izpad javnofinančnih prihodkov iz naslova dohodnine v višini okoli 650 milijonov evrov, ob čemer jo je nekdanji direktor Finančne uprave FURS Ivan Simič popravil: “Jaz ne bi govoril, da je to izguba teh 600 milijonov. V bistvu ta denar gre za državljane Republike Slovenije, tiste, ki plačujejo davke v Sloveniji, in ne moremo reči, da smo s tem izgubili denar, ampak smo ga dali državljanom.”

Foto: zajem zaslona

Vlada vztraja, da bi predlagane spremembe povzročile nevzdržen izpad prihodkov glede na trenutno javnofinančno stanje, rast zadolženosti, staranje prebivalstva in potrebo po stabilnem financiranju javnih storitev. Poslanka Suzana Lep Šimenko pa vlado obtožuje dvojnih meril: pri infrastrukturnih projektih z aneksi na anekse in dvigu plač v javnem sektorju, ki je proračun obremenil za 1,2 milijarde evrov (brez prave reforme), javne finance nikogar niso skrbele, javne storitve pa se kljub temu niso izboljšale.

Levica ostro nasprotuje predlaganim spremembam zakona o dohodnini, saj meni, da bi največ koristi imeli posamezniki z najvišjimi plačami, medtem ko bi tisti z nižjimi dohodki prejeli le simbolične drobtinice. Poslanka SDS Suzana Lep Šimenko je to ovrgla z argumentom: “V znesku ja. Ko pa pogledamo delež od tega, koliko nekdo plačuje dohodnine, pa daleč največ pridobijo tisti z nižjimi plačami.“

Predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun je izpostavil dodatna tveganja in opozoril: “Že zdaj pa lahko opozorimo, da pomeni predlog zakona, o katerem danes razpravljate, dodatno tveganje za vsaj kratkoročno poslabšanje stanja javnih financ.”

Foto: zajem zaslona

Stranka Svoboda je kritizirala predlog SDS zaradi pomanjkanja finančnih virov, kar bi zmanjšalo sredstva za javne finance in prihodke občin, medtem ko ga podpira Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS). Katja Virant s KGZS je pojasnila, da bi dvig splošne olajšave kmetom in predelovalcem hrane prinesel manjšo davčno obveznost in višje prihodke. Vlada na podlagi vsega navedenega predloga ne podpira in ga šteje za neprimernega za nadaljnjo obravnavo. Podporo je izrazila Nova Slovenija (NSi), kjer je predsednik Jernej Vrtovec opozoril na rast proračuna s 14 milijard evrov leta 2022 (v času covida) na 18 milijard danes, in izpostavil: “Pa se dajmo vprašati, ali ljudje zaradi tega bolje živijo.” Dodal je, da dodatne davčne obremenitve prinašajo rast prilivov, a hkrati ohlajajo gospodarsko aktivnost.

A. H.