Znani nominiranci za prevajalsko Jermanovo nagrado

Cunta je nominirana za prevod dela Lepše vprašanje Glenna Hughesa, Marko za prevod izbranih del Ivana Illicha Razšolanje družbe, Vernakularni spol, Pravica do koristnega brezdelja ter Onkraj ekonomije in ekologije, Maver pa za prevod dela Od ustanovitve mesta Tita Livija. Dela prvih dveh so izšla pri založbi KUD Logos, zadnje delo pa pri Slovenski matici.

Nominirani prevajalki in prevajalca za nagrado je izbrala strokovna komisija, ki jo sestavljajo jezikoslovki Nada Grošelj kot predsednica in Nadja Dobnik ter filologinja Sonja Weiss. Pogovor z nominiranci bo pred razglasitvijo nagrajenca vodila prevajalka in Sovretova nagrajenka Marjanca Mihelič.

Lani preminuli ameriški filozof Hughes je raziskoval filozofijo, filozofijo religije, literarne vede in zgodovino. Osrednja misel njegovega filozofskega dela Lepše vprašanje je, da je vsa velika umetnost človekov odgovor na vprašanje bivanja v vmesnosti med imanenco in transcendenco, kot taka pa je tudi sama pomensko odprta in nikoli do konca razpoložljiva ali razložljiva, piše v utemeljitvi nominacije.

“Prevajalka je temeljne pojme, na katerih sloni avtorjeva misel in so vpeljani na novo ali v kontekstu razprave dobijo povsem nov pomen, med njimi inscape, instress, scaping, stress ter in-between, odlično prenesla v slovenski jezik, ne da bi mu pri tem delala silo ali ga obložila z novimi tujkami. Prav tako v prevodu ni sledu specifične angleške sintakse ali zgoščenosti, pač pa branje teče v prijetnem in jasno razumljivem ritmu,” je zapisala komisija.

Illich je bil eden najostrejših kritikov zahodne družbe, znan po ostri analizi modernih institucij in mehanizmov, s katerimi se te polaščajo vseh sfer človekovega življenja.

Po mnenju komisije se je prevajalka z njegovo pisavo spopadla suvereno. “Angleški izvirnik je v slovenščino prelila tako, da je ohranila njegovo zgoščenost, pomensko nasičenost ter energičen ritem s pridihom neprisiljene, nevsiljive arhaičnosti, pri tem pa upoštevala notranje zakonitosti slovenščine ter pogumno izkoristila njene izrazne možnosti,” so zapisali v nominaciji in kot izziv izpostavili prevod pojmov, ki v splošni zavesti označujejo eno, Illich pa je z njimi opisoval nekaj drugega – največkrat nekaj, kar obstaja ali je obstajalo, a tega nismo zadovoljivo uzavestili.

Zgodovina rimskega pisca Tita Livija Od ustanovitve mesta po navedbah komisije nedvomno sodi med klasike rimske antike, ki smo jih dolgo pogrešali v slovenskem jeziku. “Prevajanje antičnih besedil je že zaradi tekstnokritičnih problemov precejšen izziv za vsakega prevajalca, v konkretnem primeru pa tudi zavoljo dejstva, da je do nas prišla le približno četrtina Livijevega dela, katerega manjkajoči deli so se ohranili v obliki vsebinskih izvlečkov in povzetkov,” je zapisala komisija.

Kot še utemeljujejo nominacijo, se je Maver, ki je klasični filolog in strokovnjak za rimsko zgodovino, v pričujoči peterki uspešno soočil z zapleteno vojaško, politično in administrativno latinsko terminologijo, kompleksno grajenim Livijevim jezikom ter dramatičnim tonom pripovedi.

DSKP Jermanovo nagrado podeljuje od leta 2015 za vrhunske prevode družboslovnih in humanističnih besedil iz tujih jezikov v slovenščino. Poimenovali so jo po uglednem slovenskem filozofu in prevajalcu Franetu Jermanu.