ARTICLE AD
Kakšen je bonton na pogrebih? Slovenski pogrebi, kljub očitnemu žalovanju, pogosto postanejo prostor tihe solidarnosti, spoštljivega poklona in neopazne, a čutene prisotnosti. Nič ne pove več kot preprost stisk roke, rahla priklonjena glava in nežno izrečeno »iskreno sožalje«. A kaj, če se znajdete v situaciji, ko gre za pogreb prijateljevega starša, sodelavca ali oddaljenega sorodnika – torej osebe, ki vam ni bila najbližja, a si vendar želite izkazati spoštovanje? Takrat se porodi vprašanje: kako se vesti, kaj prinesti, kako nagovoriti žalujoče?
Na slovenskih spletnih forumih in družbenih omrežjih, kjer ljudje iščejo odgovore na najbolj osebna in neprijetna vprašanja, se pogosto pojavijo dileme glede bontona na pogrebih. In čeprav se zdi, da bi morali ti odgovori priti naravno, jih včasih preprosto ni pri roki – posebej, ko življenje od nas zahteva, da pokažemo spoštovanje brez napake. Tokrat so debato odprli na Redditu, kako Slovenci razumejo bonton na pogrebih in kako se pravilno posloviti od preminulega – tudi, če smo tam kot prijatelji, znanci ali sodelavci.

Ni najpomembnejše, kaj prineseš – ampak, da prideš
Večina sodelujočih na spletnem forumu Reddit v razpravi o bontonu na pogrebu izpostavi eno ključno stvar: največ, kar lahko storiš, je, da si tam. Tvoje sožalje, tvoj pogled, tvoj stisk roke – to šteje več kot katerakoli roža ali sveča. Ena od uporabnic je iskreno priznala, da je prvič na pogrebu, kjer je v vlogi tiste, ki izreka sožalje, ne pa obratno. Njeno vprašanje je spodbudilo plaz empatičnih in praktičnih odgovorov.
Na slovenskih pogrebih se ljudje še vedno večinoma zberejo ob vežici, kjer pokojnika pokropijo z blagoslovljeno vodo, se pokrižajo, če so verni, in izrečejo sožalje ožji družini. Pomembno je, da pristopiš spoštljivo in umirjeno, brez prevelikega vznemirjenja ali nepotrebnega govorjenja. Pogrebi niso prostor za dramatiziranje ali izstopanje.
Kropitev in izrek sožalja
Kropitev je preprost, a močan ritual: v vežici stopiš do krste ali žare, postojiš nekaj trenutkov, poškropiš pokojnika, se morda pokrižaš. Nato pristopiš k žalujočim, jih pogledaš v oči, jim stisneš roko in izrečeš sožalje. Če si bližnji prijatelj, je tudi objem popolnoma sprejemljiv – seveda, če čutiš, da je trenutek primeren.
Ne išči popolnih besed – išči človečnost
»Izrečem sožalje vsakemu, ki stoji v vrsti pred vežico, tudi tistim, ki jih ne poznam, pa bi jih mogoče moral. Bolje izreči kot ne,« je zapisal eden od uporabnikov Reddita, ki se ima sam za »Larryja Davida pogrebov«. Njegov nasvet je preprost: nikoli ne bodi prvi, in če ne veš, kaj storiti, preprosto sledi tistim pred sabo.
Bonton na pogrebu – rože, sveče ali nič?
Slovenci so glede sveč in rož vse bolj pragmatični. »Mi jih imamo še ene 100 od pokojnega nonota, ki je bil pokopan leta 1997,« je zapisal nekdo. Ponekod svojci v osmrtnicah celo izrecno prosijo, naj se sveč in cvetja ne nosi, ampak da se namesto tega daruje za določen namen.
Če želiš nekaj prinesti, naj bo to premišljeno. Solarne sveče, ki gorijo več dni ali tednov, so postale priljubljena izbira, vendar tudi te niso nujne. Včasih je dovolj že en sam cvet s črnim trakom. Pomembneje kot predmet je tvoj namen – če dvomiš, raje ne prinesi ničesar in se posveti svoji prisotnosti in iskrenemu poklonu.
Obleka naredi človeka – tudi na pogrebu
Temne barve, ne pa stroga črnina
Kaj pravi bonton o oblačenju? Čeprav črnina še vedno prevladuje, to ne pomeni, da moraš biti od glave do pet v črnem. Dovolj je, da se oblečeš spoštljivo, v temne in nevtralne barve: temno siva, temno modra, rjava. Pomembno je, da ne izstopaš – nobenih kričečih barv, športnih copat ali kavbojk.
Pri ženskah se spodobi nositi nekoliko bolj konservativna oblačila – daljša krila ali hlače, bluze z rokavi, brez globokih dekoltejev. Pri moških pa so primerne dolge hlače, srajca in suknjič. Če je zima, je bolj pomembno, da ti je toplo, kot da izpadeš formalno.

Kaj se zgodi po pogrebu?
Sedmina, kavica ali tiha zahvala
V nekaterih primerih žalujoči po pogrebu povabijo na kavo ali sedmino. Včasih gre za organizirano druženje v gostilni, drugič samo za kavico v bližnjem lokalu ali celo za kozarec vina doma. Če te povabijo, se odzovi – četudi samo za nekaj minut. S tem pokažeš spoštovanje.
Po koncu pogreba se pogosto podpišeš v knjigo žalujočih – preprosta gesta, ki ostane kot trajen zapis tvoje prisotnosti. Tudi če se ne poznaš osebno z vsemi svojci, tvoje ime bo žalujočemu prijatelju pomenilo veliko.
Žalovanje je skupinska tišina
Slovenci, kot kaže, cenimo preprosto človeško prisotnost, spoštljiv pogled in nekaj iskrenih besed več kot drage aranžmaje ali grandiozne geste. Ob slovesu od nekoga, ki ga nismo osebno poznali, a ga spoštuje nekdo, ki nam je blizu, smo tam predvsem zato, da smo most. Most med izgubo in tolažbo, med tišino in spominom.
Zato ne skrbi, če nisi prepričana, kaj točno narediti. Če prideš, poslušaš in ostaneš nekaj trenutkov v tišini – si že storila dovolj.
Objava Kako se pokloniti ob smrti – na Redditu zanimiva razprava o bontonu na slovenskih pogrebih se je pojavila na Vse za moj dan.