Kako se je razkrinkal marksistični krožek na Ustavnem sodišču

Ustavno sodišče je v ključnem delu razveljavilo največji “dosežek” Golobove vlade, njegovo zdravstveno reformo, ki je temeljila na, sedaj je že jasno, neustavnem omejevanju dela zdravnikov. Odločitev je naletela na odobravanje zdravstvene in pravne stroke, kaj kmalu pa so se pojavili pomisleki o ločenih mnenjih. V teh so se namreč znašle politične (marksistične) parole, citiranje “lažnih novic” in izrazito slabo premišljena priporočila vladi. 

Za komentar smo prosili upokojenega vrhovnega in ustavnega sodnika dr. Jana Zobca. Odločbo ustavnega sodišča je pozdravil, a le v tistem delu, ki razveljavlja zakonsko prepoved dodatnega zaposlovanja zdravnikov, zaposlenih v javni zdravstveni mreži. “Ta odločitev je bila logična, pričakovana in edina možna,” je ocenil.

Hkrati je kritičen do preostalih delov odločitve Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče se je namreč izreklo v prid določbi sporne novele Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki javnim zdravstvenim zavodom, zasebnikom in koncesionarjem prepoveduje izvajanje zdravstvenih storitev preko s.p.-jev. “Ta odločitev je za moje pojme nesprejemljiva,” pove. Kot pravi, bi se sodišče moralo izreči v korist samostojnih podjetnikov.

Predvsem pa je pri odločitvi Ustavnega sodišča pogrešal sklicevanje na 51. člen ustave, ki pravi: “Vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih določa zakon. Zakon določa pravice do zdravstvenega varstva iz javnih sredstev. Nikogar ni mogoče prisiliti k zdravljenju, razen v primerih, ki jih določa zakon.”

“Ločitev javnega in zasebnega, ja, a ne na škodo pravice do zdravstvenega zdravstva. Saj je vsakomur jasno, če se omejuje zaposlovanje s.p.-jev v javnih zdravstvenih ustanovah, to pomeni nič drugega kot, logično, manj opravljenih zdravstvenih storitev. Če je manj opravljenih zdravstvenih storitev, kaj to pomeni? Da se ljudem manj pomaga. Da so čakalne dobe daljše,” pove Zobec.

Marksistični krožek na ustavnem sodišču?

Bolj kot sama odločitev Ustavnega sodišča pa so te dni dvigala prah ločena mnenja, predvsem tista, pod katera sta se podpisala predsednik ustavnega sodišča dr. Rok Čeferin in ustavna sodnica dr. Katja Šugman Stubbs.

Prvi je denimo vladi predlagal, da mladim zdravnikom prepove opravljanje dodatnega dela oz. prakse pri zasebnikih vse dokler ti ne poplačajo svojega “dolga družbi”.

Vir: Ustavno sodišče

Predlog vladi se zdi nenavaden, saj mladi zdravniki svoj dolg družbi poplačujejo na povsem enak način v javni zdravstveni ustanovi ali pa pri zasebnikih oz. koncesionarjih. Pravzaprav svoj “dolg družbi” z dodatnim delom zunaj zdravstvenega zavoda poplačujejo še intenzivneje.

Kako je Čeferin poplačal dolg družbi?

“Dolg družbi je poplačan s tem, ko si diplomiral, doktoriral in si s to izobrazbo stopil v poklicno življenje v Sloveniji. Ko s svojim poklicem rešuješ življenja, zagotavljaš zdravje, v kakršni koli obliki že, zasebni ali javni. Ali ni zdravljenje ljudi poplačilo samo po sebi? Ali niso družbi že veliko darovali s tem, da so se izobrazili? Gre zagotovo za najbolj izobražen kader v Sloveniji. Koliko odrekanja, študija in naporov so morali vložiti, da so sploh lahko končali medicinsko fakulteto in specializacijo. Vse za to, da varujejo zdravje in življenje ljudi. Jasno pa je, da morajo tudi oni živeti, primerno temu, kar družbi dajejo,” pojasni dr. Zobec.

Šugmanova ni ponotranjila ustave

Drugo izrazito sporno ločeno mnenje je bilo tisto, pod katerim se je podpisala dr. Katja Šugman Stubbs. Ta se je v ločenem mnenju, kot smo že poročali, sklicevala na lažne novice portala Necenzurirano, v zaključnem delu ločenega mnenja pa je celo zapadla v ideološka, marksistična razmišljanja o kapitalizmu.

Vir: Ustavno sodišče

Zobec meni, da tovrstna razmišljanja ne bi smela biti uvrščena v ločeno mnenje ustavne sodnice. “Kaže na to, da ni ponotranjila ustave. Ni ponotranjila 74. člena, ki zagotavlja pravico do svobodne gospodarske pobude,” opozarja in doda, da je tržno gospodarstvo eden od ustavnih ekonomskih temeljev, na katerih temeljita Slovenija in Evropska unija. “Gre za ustavni ekonomski temelj,” pove.

Nekdanji ustavni in vrhovni sodnik dr. Jan Zobec (Foto: Polona Avanzo)

Zakaj ne odločijo še o sporni noveli zakona o RTV?

Pred koncem pogovora pa dr. Zobca povprašamo, zakaj Ustavno sodišče še ni odločilo v primeru Golobove sporne novele zakona o RTV. Namreč tudi pri tej je jasno, da so nekatera določila neustavna.

Naš sogovornik vidi predvsem dva razloga, zakaj ustavni sodniki zaenkrat oklevajo. Kot pravi, morda čakajo na rezultat volitev, kot bolj verjeten razlog pa navaja, da za odločitev nimajo potrebne večine.

“Morda ne morejo odločiti niti o zahtevi za izločitev sodnika Accetta. O tej zahtevi za njegovo izločitev odloča šest sodnikov. Dva sta še izločena, on pa o lastni izločitvi ne more odločati, in so tako razdeljeni 3-3, pri čemer pa tudi glas predsednika Ustavnega sodišča ne more odločiti, saj je Čeferin izločen iz odločanja, kot tudi podpredsednica sodišča Kogovšek Šalamun. Če je položaj 3-3, bo tako ostalo do novih imenovanj,” zaključi.

Ž. K.