Kako mora izgledati transparentna dobrodelna akcija: popoln vodič za organizatorje in darovalce

Dobrodelnost je čudovita stvar — a samo, če je izvedena pošteno, transparentno- pregledno in odgovorno. Vsak darovalec ima pravico vedeti, kam gre njegov denar. Vsaka organizacija pa ima dolžnost, da to jasno pokaže.

V tem članku dobiš najbolj celovit vodič, kako mora izgledati res transparentna dobrodelna akcija. To ni kritika posamezne organizacije — to je standard, ki bi ga moral upoštevati vsak, ki zbira denar v imenu ljudi v stiski.

1.Jasno naveden upravljavec sredstev

Vsaka dobrodelna akcija mora imeti:

• pravno osebo, ki upravlja sredstva,
• javno objavljen naziv,
• matično številko,
• davčno številko,
• odgovorne osebe.

Brez tega darovalec ne ve, komu dejansko zaupa svoj denar.

2. Javno dostopen račun ali zbirni račun

Transparentna akcija mora imeti:

• ločen račun za zbiranje donacij,
• javno objavljen IBAN,
• sprotno poročanje o stanju (vsaj tedensko).

To preprečuje mešanje sredstev z drugimi poslovnimi prihodki.

prihodki.

3. Javno objavljena letna poročila

To je minimum. Poročila morajo vključevati:

• skupno zbrana sredstva,
• skupno porabljena sredstva,
• razčlenitev po kategorijah,
• seznam projektov,
• seznam prejemnikov (anonimiziran, če gre za otroke),
• stroške izvedbe.

Če poročila niso objavljena, akcija ni transparentna.

4. Razčlenitev porabe sredstev

To je srce transparentnosti.

Organizacija mora jasno navesti:

• koliko je šlo za neposredno pomoč,
• koliko za logistiko,
• koliko za spremljevalce,
• koliko za prevoz,
• koliko za administracijo (če sploh),
• koliko je ostalo neporabljenega.

Brez tega ni mogoče preveriti, ali je denar res šel tja, kamor je bil namenjen.

5. Število prejemnikov in merljivi rezultati

Vsaka dobrodelna akcija mora objaviti:

• koliko ljudi je prejelo pomoč,
• kakšno pomoč so prejeli,
• koliko je stal program na osebo,
• kakšni so bili rezultati.

To je osnovni dokaz, da je akcija dejansko dosegla svoj namen.

6. Neodvisni nadzor ali revizija

Najbolj kredibilne organizacije imajo:

• notranji nadzor,
• zunanjo revizijo,
• nadzorni odbor,
• javno objavljene revizijske izkaze.

To je najboljši način, da se prepreči zloraba sredstev.

sredstev.

7. Javno dostopna dokumentacija

Transparentna organizacija objavi:

• pogodbe s partnerji,
• cene storitev,
• razpisne postopke,
• kriterije za izbor prejemnikov.

To preprečuje nepotizem in netransparentne dogovore.

8. Sprotno poročanje med akcijo

Med potekom akcije mora organizator:

• sproti objavljati zbrane zneske,
• sproti objavljati porabo,
• sproti objavljati rezultate.

To gradi zaupanje in preprečuje dvome.

9. Komunikacija, ki temelji na podatkih, ne samo na čustvih

Čustva so pomembna, a ne smejo nadomestiti transparentnosti.

Organizacija mora:

• komunicirati številke,
• komunicirati rezultate,
• komunicirati postopke,
• komunicirati odgovornost.

• komunicirati odgovornost.

10. Dostopnost informacij za vsakogar

Vse informacije morajo biti:

• javno dostopne,
• brez prijave,
• brez plačila,
• brez skrivanja za PR-om.

Če mora darovalec “prositi” za podatke, nekaj ni v redu.

Transparentnost ni luksuz – Transparentnost je dolžnost

Vsaka dobrodelna akcija, ki zbira denar od ljudi, mora delovati po najvišjih standardih preglednosti. Ne zaradi PR-ja. Ne zaradi medijev. Ampak zaradi zaupanja.

Če organizacija izpolnjuje zgornje kriterije, je vredna podpore. Če jih ne — je prav, da darovalci vprašajo, zakaj.

The post Kako bi morala potekati dobrodelna akcija appeared first on hac.