Kaj vse pomenijo kratice, ki jih danes uporabljajo mladi

1 day ago 12

ARTICLE AD

Nekateri so prepričani, da se je jezik z leti osiromašil. Da ni več tiste lepote v stavčnih členih, podredjih, vejicah, ki si jih je včasih vzelo čas postaviti na pravo mesto. A ko vstopimo v svet mladih, opazimo, da jezik morda ni osiromašen, temveč preprosto prilagojen – in predvsem hiter. Komunikacija poteka bliskovito. Pogovori v klepetalnicah, na Instagramu, Snapchatu ali TikToku niso več sestavljeni iz dolgih povedi. Nadomestili so jih znaki, emojiji in predvsem – kratice.

Za marsikoga je to šok. Ko nekdo napiše “sm tk js kk nč ne vem lol”, se zdi, kot da bi prišel v stik z novo obliko jezika, ki ima svoja pravila, strukturo in celo družbene norme. Vendar ta pojav ni brez precedensa. Jezik se je vedno razvijal. Tako kot smo nekoč prehajali iz latinščine v narodna narečja in pisali pisma z izumetničenimi frazami, danes prehajamo v dobo, ko komunikacija temelji na učinkovitosti. Hitro, kratko, jasno – in seveda z zavedanjem, da bo sogovornik razumel kontekst.

Ko “brb” pomeni več kot “bodi tu”

Vsaka generacija si je zgradila svoj jezikovni svet. Včasih so bile to zvočne pesmi z gramofonov, potem so prišli kasetofoni in z njimi “kul” izrazi ulice, nato mobilni telefoni, ki so zaradi omejitve znakov uvedli SMS-jezik. Današnji mladi pa komunicirajo predvsem v digitalnem okolju, kjer so odzivi hipni, čustva izražena z emojiji, stavki skrajšani do točke, ko beseda skorajda izgubi svojo prvotno obliko.

Kratice, kot so “brb”, “lol”, “omg” in “idk”, izvirajo iz angleško govorečih skupnosti, a so postale del vsakdanje slovenščine. Pri tem ne gre le za kopiranje, temveč za vključitev teh izrazov v lokalni jezikovni sistem. “Brb” se ne uporablja le v kontekstu “be right back”, temveč izraža tudi navado, da sogovorniku nakažeš, da ne greš daleč, da si še vedno tukaj – vsaj z mislimi.

Mladi med sabo uporabljajo tudi krajše slovenske oblike, ki so jih razvili sami. “kk” za “kako”, “dj” za “dej”, “js” za “jaz”. To niso le kratice, ampak celotni nosilci pomena, ki se jih razume v odvisnosti od tona pogovora. Ko nekdo napiše “dj kk sm”, sogovornik natančno ve, da gre za vprašanje, skoraj retorično, ki ne potrebuje dolge razlage. Zadošča emoji, mogoče le še “lol” – in to je to.

Ne le moda, temveč način izražanja identitete

Uporaba kratic ni le stvar priročnosti. Je tudi izraz pripadnosti določeni skupini. S tem ko uporabiš določeno kratico, se potrjuješ kot nekdo, ki razume šifro, ki zna uporabljati digitalni jezik, ki je del spleta – ne zgolj kot uporabnik, temveč kot ustvarjalec jezika. Tisti, ki zna uporabiti pravi “rip” v pravem trenutku, ni nekdo, ki se norčuje iz smrti, temveč nekdo, ki obvlada internetno ironijo, mešanico absurda in nostalgije.

Emojiji – simboli in čustvene ikone – pri tem igrajo podobno vlogo. Simboli imajo svoje pomene, ki se pogosto razlikujejo od njihovega “uradnega” opisa. Solze smeha so včasih solze žalosti, smejoči se emoji pa lahko pomeni sarkazem. Kombinacija teh znakov s kraticami ustvari bogato polje pomenov, kjer vsak uporabnik vstavlja svojo izkušnjo.

Zanimivo je tudi, da se pomeni teh izrazov nenehno spreminjajo. Kar je danes izraz smeha, je bilo včeraj izraz začudenja. Kratice niso stabilne, temveč živijo, dihajo, se spreminjajo. Podobno kot glasbeni trendi, modni slogi in digitalne platforme, kjer se uporabljajo.

Učitelji pogosto zmedeni, a jezikoslovci vedo bolje

Mnogo staršev in učiteljev se ob tej poplavi kratic drži za glavo. V zvezkih se pojavljajo izrazi, ki niso v nobenem učbeniku. V ustnih odgovorih dijaki uporabljajo okrajšave, ki učiteljem zvenijo kot tujka. A jezikoslovci ob tem večinoma niso zaskrbljeni. Pravijo, da je to naraven jezikovni razvoj. Da se jezik ne izgublja, temveč se prilagaja.

Kratice niso znak lenobe, temveč kreativnosti. V nekaj črkah zgoščeno sporočilo, ki obvladuje razpoloženje, kontekst in humor, zahteva več domišljije, kot si morda mislimo. Mladi znajo s tremi črkami in enim emojijem povedati tisto, za kar bi drugi potrebovali dolg odstavek. In to ni zanemarljivo.

Ob tem pa se pojavlja tudi vprašanje, kako te spremembe vplivajo na pisno izražanje v drugih kontekstih – na primer v šoli, na maturi, pri pisanju prošnje za službo. A mladi se pogosto zavedajo razlike med “internetnim” in “formalnim” jezikom. Kljub temu da pišejo “kk sm”, znajo napisati tudi “Kako si danes?” – če vedo, da se od njih to pričakuje.

Od “omg” do “fomo” – svet znotraj zaslona

Zanimivo je opazovati, kako se nekatere kratice razširijo tudi izven digitalnega sveta. Izraz “fomo” – strah, da boš kaj zamudil – ni več omejen le na klepetalnice. Pojavlja se v člankih, celo v oglaševanju. Kratice postajajo del splošne kulture, del jezika, ki se uporablja tudi v govoru, med prijatelji, v oddajah.

Sprejemanje teh izrazov kot legitimnega dela jezika pomeni tudi priznanje, da se načini izražanja razvijajo skupaj s tehnologijo. In da tisti, ki tem izrazom nasprotujejo, pogosto zamujajo priložnost, da bi razumeli mlade. Da bi z njimi komunicirali. Da bi se povezali.

Digitalna generacija morda res ne piše z dolgimi povedmi, a njihova sposobnost izražanja čustev, humorja in odziva v nekaj črkah in znakih je fascinantna. Potrebuje le drugačen pogled. In nekaj potrpljenja.

Kratice prihodnosti in jezik, ki se nikoli ne ustavi

Ni mogoče natančno napovedati, katere kratice bodo priljubljene čez pet let. A zanesljivo je, da bo ta jezikovni tok še naprej bogatil vsakdanjo komunikacijo. Tako kot so nekoč ljudje govorili v pregovorih in rekih, danes govorijo v črkah, simbolih in kodah.

To je jezik, ki nastaja sproti. Jezik, ki se ne zapisuje v slovarje, ampak v zgodovino skupnega dojemanja sveta. In kdo ve – morda bo naslednja generacija razvila svojo različico, še bolj abstraktno, še bolj igrivo. In spet se bomo čudili, kaj vse lahko pomeni ena sama kratica.