ARTICLE AD
Vsakodnevne navade so pogosto tako samoumevne, da jih izvajamo povsem avtomatično. Mednje sodi tudi umivanje zob. Vendar strokovnjaki opozarjajo, da lahko že majhna sprememba, kot je uporaba nedominantne roke pri ščetkanju, vpliva na možgane in njihove funkcije. Gre za preprost način, kako spodbuditi obe možganski hemisferi in spodbuditi nastajanje novih nevronskih povezav.

Nevrologija v praksi
Naše možgane lahko razumemo kot mišico, ki se krepi z izzivi. Vsak nenavaden gib ali sprememba rutine zahteva dodatno pozornost in poveča aktivnost v živčnih mrežah. Ščetkanje z nedominantno roko je ravno tak izziv. Ker gib ni utečen, morajo možgani aktivno sodelovati, kar spodbuja nastanek novih povezav in izboljšuje koordinacijo.
Dvojna aktivacija hemisfer
Pri uporabi nedominantne roke ne sodeluje le ena stran možganov. Aktivirata se obe hemisferi, saj morata usklajeno reševati nalogo, ki nam običajno ne povzroča težav. S tem se krepi tudi koncentracija, saj dejavnost zahteva več pozornosti kot običajno. Dolgoročno to pomeni boljšo prilagodljivost možganov in večjo zmožnost učenja.
Kaj to pomeni za vsakdanje življenje?
Čeprav se sliši nenavadno, ima lahko ta praksa učinke tudi na druga področja življenja. Ljudje, ki redno vključujejo takšne vaje, pogosto poročajo o izboljšani koncentraciji pri delu, lažjem učenju novih spretnosti in večji ustvarjalnosti. Vse to izvira iz dejstva, da možgani lažje vzpostavljajo nove poti, ko so že vajeni nenehnega prilagajanja.

Praktični nasveti za začetek
Začetki so lahko nerodni. Ščetkanje z nedominantno roko zahteva počasnost in potrpežljivost. Pomembno je, da si za to vzamemo čas in da zobne higiene ne zanemarimo. Priporočljivo je začeti z nekaj sekundami in postopoma podaljševati čas. Vaje lahko razširimo tudi na druge vsakodnevne dejavnosti, kot so odpiranje vrat, držanje jedilnega pribora ali pisanje kratkih zapiskov.
Dolgoročna vrednost
Čeprav umivanje zob z drugo roko samo po sebi ne bo spremenilo življenja, je lahko simboličen začetek širšega razmišljanja. Gre za droben korak, ki nas spomni, da je sprememba v rutini koristna, možgani pa hvaležni za vsak nov izziv. Na dolgi rok lahko prav tovrstne malenkosti ohranjajo naš um prožen in pripravljen na nove izzive.
Objava Kaj se zgodi, če si umivamo zobe z nedominantno roko? se je pojavila na Vse za moj dan.