Kaj nam pove prometna statistika marca 2025? Na cestah manj prometa, več tovora na ladjah

Statistika ni zgolj niz številk – pogosto je ogledalo razmer na terenu. Če pogledamo zadnje objavljene podatke Statističnega urada Republike Slovenije, ki se nanašajo na marec 2025, dobimo vpogled v gibanje ljudi in blaga po različnih transportnih poteh. Tokratni izkupiček kaže presenetljive premike: ceste so izgubile nekaj tempa, medtem ko so ladje začele govoriti svoj jezik prihodnosti. Letališča pa še iščejo stare višine.

Marca manj osebnih in tovornih vozil

Podrobnejša analiza številk razkriva raznoliko dogajanje, ki ga ne gre spregledati. V ospredju so padci pri cestnem prometu in skromni obrati pri letalskem tovoru, medtem ko pomorski promet beleži presenetljiv porast potniškega prometa. Je to napoved dolgoročnega prestrukturiranja naših potovalnih navad ali le sezonski odklon?

Marec na cestah v Sloveniji

Cestni promet v upadu: manj vozil, manj registracij, manj gibanja

Marca 2025 je čez cestne mejne prehode zapeljalo 4.503.600 potniških vozil, kar predstavlja 15,2-odstotni padec glede na marec leto prej. Če pogledamo prvo četrtletje letošnjega leta, je upad nekoliko manjši, a še vedno opazen – 5,5 odstotka manj potniških vozil kot v istem obdobju lani.

Podobno kaže tudi promet tovornih vozil, ki je marca dosegel 1.276.200 prehodov, kar je 9,3 odstotka manj kot marca 2024. Na ravni prvega trimesečja je upad znašal 6 odstotkov. Gre torej za stabilen trend, ki kaže na upočasnjeno dinamiko tako na zasebnem kot gospodarskem področju.

Močno se je zmanjšalo tudi število registracij cestnih motornih vozil. Marca je bilo prvič registriranih 12.222 vozil, kar je 7,4 odstotka manj kot v istem mesecu leto prej. V celem četrtletju je bilo prvič registriranih 31.358 vozil – to je 5,7 odstotka manj kot v lanskem prvem četrtletju. Posebej zanimiv je podatek o novih osebnih avtomobilih: marca jih je bilo registriranih 5.164, kar je le 0,5 odstotka manj kot marca 2024. Takšna stabilnost morda nakazuje, da se trg novih vozil vendarle drži, čeprav skupna številka kaže na splošen upad.

Ladijski promet doživel oživitev potnikov in blaga

Pomorski promet kaže presenetljivo sliko. Marca 2025 je bilo v slovenskih pristaniščih evidentiranih 1.271 potnikov, kar je kar 24 odstotkov več kot marca lani. Še bolj izrazita pa je rast na ravni trimesečja: 90,8 odstotka več potnikov v primerjavi s prvim četrtletjem 2024. Čeprav gre za razmeroma majhne številke v absolutnem smislu, pa je odstotna rast izjemna.

Prevoz blaga prek pristanišč je marca znašal 2,2 milijona ton, kar pomeni 27,9-odstotni skok v primerjavi z marcem leto prej. Tudi četrtletni rezultat je pozitiven – 5,6 milijona ton pomeni skoraj 6-odstotno rast v primerjavi z letom prej. Ladijski promet s tem ponovno potrjuje svojo vlogo hrbtenice slovenskega izvoza in uvoza.

Glede na to, da je bilo marca zabeleženih 280 ladij – le za 1,8 odstotka manj kot leto prej – lahko sklepamo, da so ladje učinkoviteje izkoriščene, kar pomeni boljšo logistično optimizacijo in morda večje ladje ali boljšo napolnjenost obstoječih kapacitet.

Križarka, cruiser, Dubrovnik

Letalski promet še vedno ni našel prave višine

Slovenija si že nekaj let prizadeva znova oživiti letalski promet, ki je bil močno prizadet v obdobju pandemije in po propadu nacionalnega prevoznika. Tokratni podatki kažejo, da se potniški promet sicer nekoliko premika, a so številke še vedno nizke.

Marca je bilo z letali prepeljanih 94.500 potnikov, kar pomeni 1,9-odstotni padec glede na marec 2024. Na ravni prvega četrtletja pa je bilo opravljenih 248.300 potniških prevozov, kar je 3,6 odstotka manj kot lani. Še bolj skromno je videti tovorni letalski promet – marca je bil prepeljan le en tisoč ton tovora, kar je 11,2 odstotka manj kot leto prej. Celotno četrtletje beleži 2,8 tisoč ton, kar pomeni 27-odstotni padec.

Tovrstni podatki odražajo težave pri vzpostavljanju konkurenčnega letalskega središča, zlasti ob dejstvu, da številni potniki raje letijo prek okoliških držav, kjer so povezave boljše in cene ugodnejše.

Kaj nam pove primerjava trendov?

Če primerjamo gibanje med različnimi prometnimi panogami, se zdi, da ceste izgubljajo primat v nekaterih segmentih, predvsem zaradi vse višjih stroškov goriva, zastojev in vedno bolj razvejanih možnosti digitalnega dela od doma. Klasični potniški promet čez mejo je bil marca v upadu, kar lahko nakazuje spremembo v navadah potnikov, morda tudi vpliv inflacije ali spremembe v čezmejnem poslovanju. Že april je z veliko nočjo in selitvijo narodov prinesel drugačno sliko.

Ladijski promet beleži rast tako v potnikih kot tovoru, kar kaže na zanesljivost tega sektorja in vse večjo povezanost z mednarodnimi trgi. Letalski promet pa za zdaj ostaja šibka točka slovenskega prometnega sistema – brez strateške okrepitve ponudbe in povezav bo težko konkuriral sosednjim državam.

Premiki, ki kličejo po novih rešitvah

Podatki iz marca 2025 bi lahko pomenili več kot le sezonska nihanja. Če se trendi nadaljujejo, se bo Slovenija morala bolj strateško odločiti, v katere prometne panoge bo vlagala. Cestni promet, ki dolgo velja za osnovo nacionalnega transporta, se srečuje z novimi izzivi – od okoljske zakonodaje do spremembe navad. Ladijski sektor kaže potencial, a potrebuje trajnostne rešitve in dodatne infrastrukturne izboljšave.

Letalski promet, zlasti potniški, je na prelomnici. Brez večjih vlaganj in koordinacije z evropskimi letalskimi mrežami bo težko zagotoviti konkurenčnost in vračanje potnikov. Vmes pa lahko ladje, počasne a zanesljive, tiho utrjujejo svojo vlogo.

Tudi posamezniki in podjetja bodo morali svoje logistične odločitve sprejemati v luči teh trendov. Stranski učinki, kot so okoljski vplivi, razdalje in stroški, bodo vse bolj pomembni. Številke ne lažejo, a jih je treba znati prebrati – v njih se skriva slika prihodnosti slovenskega prometa.

Na teh odsekih slovenskih avtocest se je promet najbolj povečal – in ni štajerska avtocesta!

Objava Kaj nam pove prometna statistika marca 2025? Na cestah manj prometa, več tovora na ladjah se je pojavila na Vse za moj dan.