Kaj je žonta? Pozabljena beseda, ki razkrije življenje naših prednikov

Beseda, ki zadiši po kleti. Žonta ni le izraz iz slovarja, temveč droben dokaz časa, ko se ni metalo stran ničesar in ko je bila iznajdljivost del vsakdanjega preživetja. Danes jo srečamo redko, a nekoč je bila povsem običajen del življenja v vinorodnih krajih.

Izvor besede in njen pravi pomen

V slovarjih slovenskega jezika je žonta opisana kot z vodo zalite, skisane vinske tropine. Gre za ostanek po stiskanju grozdja, ki se mu je dodala voda in se ga pustilo, da ponovno fermentira. Takšna tekočina ni bila vino v današnjem pomenu besede. Bila je šibka, kisla in preprosta, a uporabna. Prav ta uporabnost je besedi dala težo.

Kaj so vinske tropine?

Tropine so lupine, peške in peclji grozdja, ki ostanejo po stiskanju. V času, ko je bil vsak pridelek dragocen, so jih ljudje ponovno uporabili. Z dodatkom vode je nastala žonta, ki je dobila novo vlogo.

Vinske tropine

Kako so ljudje uporabljali žonto?

Žonta ni bila razvada, temveč rešitev. V mnogih hišah so žonto pili kot nadomestek vina. Bila je razredčena in šibka, a je vseeno vsebovala nekaj alkohola in kisline. V določenih obdobjih je veljala tudi za varnejšo izbiro kot voda.

Izraz piti žonto je pomenil piti vino iz z vodo zalitih vinskih tropin, kar pove več o življenjskih razmerah kot katerakoli razlaga.

Osnova za žganje

Žonta je imela pomembno vlogo tudi pri domačem žganjekuhi. Iz nje so kuhali žganje, kar je omogočilo, da se je iz ostankov pridelka pridobilo še nekaj uporabnega.

Dodatek preprostim jedem

V nekaterih krajih so z žonto zabelili žgance ali druge skromne jedi. Kislina je dodala okus in nadomestila maščobo, ki je pogosto primanjkovala.

Slepa žonta v kulinariki

Beseda žonta se pojavlja tudi v gastronomskem pomenu, ki ni neposredno povezan z vinom.

Kaj pomeni slepa žonta?

Slepa žonta je preprosta jed, podobna maslovniku. Pripravljena je iz sladkega in kislega mleka, smetane in zakuhane moke. Ime razkriva njen namen. Gre za nadomestek bogatejših jedi, pripravljen iz tistega, kar je bilo pri roki. S tem pomenom se žonta oddalji od vinskih kleti in se preseli v kuhinjo, kjer je skromnost narekovala ustvarjalnost.

Zakaj je žonta danes skoraj pozabljena?

Sodobno vinogradništvo tropine obravnava drugače, prehranske razmere pa so se močno spremenile. Žonta kot pijača ali živilo nima več pravega prostora.

Beseda je zgodovinski dokument

Žonta danes preživi predvsem v jeziku. Spominja na čas, ko so ljudje znali iz malo narediti dovolj. Ne kot romantičen spomin, temveč kot realnost trdega vsakdana. Takšne besede so dragocene, ker razložijo preteklost brez olepševanja. Ne učijo receptov, temveč odnosa do virov, hrane in dela.

Zakaj takšne besede znova vzbujajo zanimanje?

Redki, nenavadni izrazi z močno zgodbo hitro pritegnejo pozornost. Žonta ni trend, ni superživilo in ni pozabljena skrivnost zdravja. Je beseda, ki pove zgodbo, in prav zato ostaja zanimiva. V jeziku so shranjene cele generacije izkušenj. Žonta je ena izmed tistih besed, ki nas opomni, kako zelo se je življenje spremenilo in zakaj nekaterih izrazov ne smemo povsem izgubiti.

Škaf, ajmer, lavor, hobok – veste, kaj je kaj? Besede, ki Slovence pogosto zmedejo

Slovenci in punkeci – besede, ki jih ne boste slišali na televiziji

Kako so orodja dobila svoja imena?

Besede, ki nosijo ime po kraju: to izrazi, ki jih uporabljamo vsak dan

Objava Kaj je žonta? Pozabljena beseda, ki razkrije življenje naših prednikov se je pojavila na Vse za moj dan.