Kaj je bila največja strahota komunizma?

4 hours ago 16
ARTICLE AD

Kritiki komunizma pogosto izpostavljajo, da je največja grozota komunizma poboj približno sto milijonov (domačih) ljudi. Čeprav je opisani komunistični teror strašna zadeva, pa to ni največja strahota komunizma. Največja strahota komunizma je, da je v preteklosti onemogočal (in še zdaj onemogoča) srečo podjarmljenih ljudi.

Komunizem je bil tudi mehanizem, ki je norim vročekrvnim idealistom na eni strani in hladnim psihopatološkim osebnostim na drugi s pomočjo krvavih in ekstremno nasilnih revolucij omogočal bliskovit vzpon po socialnih lestvicah z dna na vrh običajno kar čez noč. Zaradi te svoje značilnosti je med ljudmi na Zahodu, ki so nesposobni, da bi jim v družbi z lastnim delom oz. naporom uspelo v okviru obstoječega tržnega gospodarskega sistema in političnega demokratičnega sistema, še vedno veliko simpatizerjev komunizma, ki bi radi šli še en krog komunističnih revolucij, da bi se socialno promovirali, ker druge možnosti za socialno promocijo ne vidijo.

S tega vidika komunizem ni tako zelo poseben, ker so uzurpacija oblasti, nasilje, podobno krvavi komunistični revoluciji, oz. nasilje v času vladavine, podobno komunističnemu, v zgodovini človeštva izvajali različni sistemi. Na drugi strani pa je komunizem predvsem totalitarna radikalna ideologija, ki teži, da bi se ji vsi elementi družbe podredili in ji služili kot nečemu, kar je na svetu edino zveličavno. In v tem je v resnici največja strahota komunizma.

Komunizem je ustvaril pekel na zemlji

Totalitarne ideologije ubijajo duha ljudi, ki so jim podrejeni. Totalitarne ideologije so namreč kot vampirji, ki za svoj obstoj izsesavajo življenje iz vsega, kar obstaja v človeški družbi, in hočejo spremeniti, kar je mogoče spremeniti, ali uničiti oz. ukiniti vse tisto, česar ni mogoče spremeniti, da bi bilo usklajeno s tem, kar zahteva oz. uči totalitarna ideologija. Totalitarna ideologija pač ne prenese drugačnosti, zato jo tudi imenujemo totalitarna. Zahteva uniformnost, enovitost in enoumje vsega in vseh.

V rudnik Huda jama je komunistični režim zazidal okoli 3 tisoč večinoma še živih ljudi. (Foto: STA)

Ljudje pa so bitja, ki niso uniformna in enovita po naravi. Vsak človek je ne le fizično, pač pa tudi psihološko, mentalno in – če hočete – duhovno drugačen od drugega človeka. To, da morajo vsi ljudje biti enaki oz. si podobni, oblečeni enako, razmišljati enako, vesti se enako, čutiti enako – to je za človeka kot bitje najboljši mogoč približek pekla na zemlji. In prav to počno totalitarne ideologije – ustvarjajo pekel na zemlji. In komunizem je bil najuspešnejša totalitarna ideologija vseh časov, torej je bil najuspešnejši pri kreaciji pekla na zemlji.

Kako komunizem ubija srečo in blaginjo

Najhujša strahota komunizma je, da onemogoča gospodarski, družbeni in politični napredek ter posledično blaginjo in srečo podjarmljenega prebivalstva, takšno stanje brezupa in razčlovečenja pa ohranja v nedogled. Ljudje potrebujejo možnost podjetniške in druge iniciative, da tako nadgrajujejo svojo osebnost in skozi to poiščejo smisel življenja. Prav zato je bilo tržno gospodarstvo tako uspešno, ker ekonomski uspeh posameznika ustvarja srečo njega, njegove družine in vseh ljudi, ki so z njim povezani. Komunizem pa to ekonomsko svobodo posameznika ne le prepoveduje, pač pa tudi brutalno zatira in s tem širi nesrečo. Ljudje potrebujejo možnost izpovedovanja svojega mnenja oz. različnih pogledov na to, kako naj bi družba delovala. To lahko izrazijo v demokraciji in s svojimi idejami tudi politično tekmujejo.

Če so vsi ljudje v dobri veri, zmagajo najboljše ideje in to omogoči napredek v družbi oz. njeno spreminjanje na bolje. Komunizem pa ne dovoli javno (ali zasebno) izraziti ničesar, kar nasprotuje komunistični ideologiji, in to brutalno zatira ter s tem širi nesrečo. Brez gospodarske iniciative posameznika, brez njegove svobode, da na bolje spreminja družbo, in brez tega, da lahko v politiki tekmujejo vsi in zmagajo najbolj sposobni ljudje, tudi blaginje ne more biti. In brez blaginje ne more biti sreče, ker je človek, ki je reven oz. živi v pomanjkanju, nesrečen človek. Zato ni nenavadno, da je komunizem propadel prav zato, ker je uničil blaginjo vseh razen peščice privilegiranih posameznikov.

Kako komunizem danes spet zastruplja Zahod

Toda kljub temu, da je komunizem konec 20. stoletja propadel, njegova totalitarna ideologija še živi. In ne le to, da še živi, pač pa se tudi prebuja in bliskovito širi skozi različne preobleke. Radikalno leve sodobne ideologije, ki uničujejo zahodno civilizacijo, kot so prebujenstvo (wokeizem), “bela krivda”, multikulturalizem, militantni feminizem, forsiranje vrednot LGBT+ in obsedenost z reševanjem planeta, imajo vse svoj nastavek v komunizmu. Prebujenci zahtevajo, da vsi v družbi razmišljajo enako, torej da priznavajo prebujenski filozofski princip. Če kdo nasprotuje, se sproži medijski oz. družbeni linč, kar močno spominja na tovrstne nasilne komunistične metode. Dozdevna krivda bele rase za vse gorje nebelih ras na tem svetu je v svojem idiotizmu identična komunistični ideji, da so imetniki kapitala in lastniki zemlje krivi za vse tegobe delavstva oz. proletariata. Multikulturalizem, ki zahteva, da Evropejci in Američani odprtih rok in brezpogojno sprejmemo vse ljudi iz držav svetovnega juga, ki želijo priti k nam, izvira in komunistične ideje internacionalizma ter dozdevne enakosti vseh ljudi, čeprav vemo, da so ljudje med seboj vse prej kot enaki – različnost, ne pa enakost je značilnost človeštva, zaradi katere lahko raste in se razvija. Militantni feminizem temelji na razrušitvi razmerja med spoloma, ki je bilo tipično za komunistične države.

Foto: Freepik

Za komunistične države je bila značilna tudi oslabitev oz. razkroj tradicionalne družine, ki je bila komunistični ideologiji trn v peti, zato ima forsiranje vrednot LGBT+ zunaj meja te skupnosti, torej v večinsko družbo, prav tako komunistični koren. Tudi novodobna obsedenost z reševanjem planeta, katerega dozdeven problem naj bi bilo človeško delovanje, je prav tako v duhu totalitarizma, ki je značilen za komunizem, saj se v klimatološki znanosti vse bolj pojavlja enoumje, ko se poskušajo nasilno utišati oz. ustrahovati vsi preudarni klimatologi, ki se s pravljico, da se podnebje segreva predvsem zaradi človeških vplivov, ne želijo strinjati. In demokratični socializem ni nič drugega kot komunizem 2.0. Demokratični socialisti pač iščejo druge metode, kako svetu spet vsiliti komunistično enoumje, da bi se kot vrhovni vodje, ki edini vedo, kaj je dobro za človeštvo, socialno promovirali, kot so se komunistični revolucionarji 20. stoletja.

Komunizem še danes hromi Slovenijo

Slovenski komunistični jarem, ki se je začel leta 1945, se ni končal leta 1990, ampak še vedno živi in se danes še celo krepi. To je tako, ker je slovenska družba še vedno izpostavljena komunističnemu totalitarnemu hipnotičnemu programu, ki prepričuje, da je edino dobro v družbi tisto, kar je komunistično oz. kar ima komunistične korene (o čemer pišemo v zgornjem razdelku). Treba pa se je zavedati, da je komunizem zlo. Zelo malo je ideologij oz. sistemov, ki so na podrejene ljudi delovali tako destruktivno kot komunizem, ki je bil najbolj katastrofalna in zločinska organizacija 20. stoletja. Dva od takih redkih primerov sta denimo sicilijanska mafija in srednjeveška inkvizicija. Če ljudje ne želijo, da bi se zgodovina in s tem njihova absolutna in brezpogojna nesreča pod novo varianto komunističnega totalitarizma ponovili, morajo reči komunizmu ne in nasprotovati poskusom, da bi ga spet ustoličili.

Mag. Tadej Ian

The post Kaj je bila največja strahota komunizma? first appeared on Nova24TV.
Read Entire Article