Jeseni bo znotraj koalicije “tekla kri”!

Očitno ne bo letošnjega običajnega poletnega zatišja, saj se je v Golobovi vladi nakopičilo toliko problemov, da premier tokrat ne bo mogel imeti mirnega dopusta. Zato bo jesen še toliko bolj vroča, saj gre za zanesljivo zadnjo predvolilno jesen.

Golobovo koalicijo že to jesen čaka razpis referenduma o zakonu, s katerim je koalicija − zaradi dvakratnega veta državnega sveta – legalizirala evtanazijo. Čeprav je bila z rahlo večino že potrjena na predhodnem posvetovalnem referendumu, pa ima naknadni zakonodajni referendum večjo moč. Toda na razmere je treba pogledati iz širšega zornega kota, saj je Golob doslej politično “evtanaziral” že kar nekaj svojih ljudi. To je zanesljiv simptom avtoritarnega načina vladanja, ki kaže na mnoge šibkosti sedanje vladajoče koalicije.

Rop najprej žrtvoval Lucijo Čok …

Čeprav smo doslej Golobovo vladavino že nekajkrat primerjali z vladavino Antona Ropa v obdobju 2002−2004, velja še enkrat pogledati v obdobje pred dobrimi dvajsetimi leti, ko je Janez Drnovšek v hudi bitki za nasledstvo (spomnimo se njegove znamenite izjave “Saj se boste pobili med seboj!”) sedež vlade in LDS prepustil dotedanjemu finančnemu ministru Antonu Ropu, ki pa ni imel pregovorne Drnovškove karizme. Od Drnovška je sicer podedoval koalicijo in tudi veliko večino ministrov. A ne vseh: posloviti se je morala šolska ministrica Lucija Čok, na njeno mesto se je vrnil Slavko Gaber, ki je v skrivnostnih okoliščinah odstopil leta 1999, ravno med obiskom tedanjega ameriškega predsednika Billa Clintona v Sloveniji. Že pred tem se je iz vlade poslovil minister za evropske zadeve Igor Bavčar (odšel je v Istrabenz, kjer pa so ga nato “oldboysi” vrgli čez ramo), nasledil ga je Janez Potočnik, njega pa zaradi komisarske funkcije v Bruslju nato Milan Cvikl.

Foto: Bobo

V času Ropove vlade se je politični karieri nato odpovedala Tea Petrin, ki je nadaljevala kariero kot veleposlanica na Nizozemskem. Mimogrede, ministrica Tea Petrin je bila tudi zaslužna za začetek politične kariere Roberta Goloba, ki se je začel vzpenjati že leta 1999. Vendar v letu 2004 ni bil več v politični garnituri na ministrstvu, saj je takrat že ustanavljal svoj energetski imperij Gen-I. No, v tej vladni zgodbi je DeSUS, ki ga je tedaj vodil še Anton Rous, dobil samo drobtinice – ministrico za regionalni razvoj Zdenko Kovač, ki sta jo skupaj predlagali stranki DeSUS in LDS.

… nato še SLS in Rupla

No, ko je aprila 2004 Rop nagnal SLS iz koalicije – nesoglasja so trajala že dlje časa, sodu pa je izbilo dno, ko je marca 2004 SLS napovedala podporo interpelaciji proti zdravstvenemu ministru Dušanu Kebru in notranjemu ministru Radu Bohincu –, so takrat “leteli čez ramo” tudi trije ministri iz vrst SLS: nekdanji strankin predsednik Franc But, tedanji kmetijski minister, ki je šel nato v diplomatsko kariero (danes je veleposlanik pri Svetem sedežu), Ivan Bizjak, pravosodni minister, in Jakob Presečnik, ki je vodil prometni resor. To je seveda avtomatično pomenilo tudi slovo njihovih državnih sekretarjev. Vendar ne vseh – državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Karl Erjavec je ob prihodu nove ministrice Zdenke Cerar (LDS) hitro zamenjal strankarsko izkaznico. Kakšno leto kasneje, ko je bil obrambni minister v prvi Janševi vladi, je še s to strankarsko izkaznico uspešno kandidiral za predsednika DeSUS. No, imel je res srečo, saj je Ropova avtoritarnost, s katero je nato iz vlade izgnal še zunanjega ministra Dimitrija Rupla (zaradi udeležbe na Zboru za republiko), nazadnje pokopala uspeh LDS, čeprav je še septembra 2004 Rop na znameniti konvenciji v Cankarjevem domu samozavestno zatrjeval, da ne bo dovolil, da bi Slovenija postala nekakšen poskusni laboratorij evropskih konservativnih strank. Toda ponagajal mu je tedanji strankin ideolog Slavoj Žižek, ki je po videozvezi sporočil, da mu tri minute dobrega filma pomenijo več kot usoda Slovenije. LDS je tako demolirala samo sebe še pred volitvami.

Golob je Rop s potenco na deset

Se lahko kaj takšnega sedaj pripeti tudi Golobu? Kot trdijo viri, postaja njegovo vladanje vedno bolj kaotično. Doslej se je namreč skoraj vedno uklanjal diktatom skrajne Levice, vendar je prepozno ugotovil, kako veliko škodo si je s tem povzročil. Sedaj mu Levica že skozi stranska vrata uvaža zakone iz časa nekdanje SFRJ, nekakšno socialistično samoupravljanje 2.5, medtem ko Golobov spletni bilten Necenzurirano neuspešno prepričuje javnost, da je za zastoj v zdravstveni reformi kriv nihče drug kot Aleš Primc zaradi svojega “bremzanja” evtanazije. Iz vladnih krogov je nedavno pricurljalo tudi priznanje (sicer med vrsticami), da popoplavna obnova poteka zelo počasi in da je bilo realno v dveh letih od katastrofalne ujme narejenega zelo malo. To seveda samo še povečuje nervozo predsednika vlade, ki sedaj že javno razlaga, da bo za ključne reforme potreboval vsaj še dva mandata in so sedaj komaj poprijeli za delo. Ob tem pa ga vedno bolj lovijo posledice moralnega mačka – bolje rečeno psihološke posledice njegove kadrovske politike.

Robert Golob je izkazal svojo avtoritarnost z izključitvijo Mojce Šetinc Pašek. (Foto: Bobo)

Izkazalo se je namreč, da je Golob še veliko bolj avtoritaren politik, kot je bil Anton Rop, ki smo ga omenili prej. To kaže tudi dejstvo, na kakšen način je stranka izključila iz svojih vrst poslanko Mojco Šetinc Pašek. Očitno zaradi vpliva Vesne Vuković, ki je kot Šetinc Paškova prav tako nekdanja novinarka.

Nekateri ministri žrtvovani zaradi višjih ciljev

Poglejmo primere. V Golobovi vladi je bilo doslej že kar nekaj ministrov, ki so odfrčali čez ramo. Denimo minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, pri katerem je trajalo kar nekaj časa, da je predsednik vlade našel naslednico, dokaj medlo Valentino Prevolnik Rupel. Pa seveda notranja ministrica Tatjana Bobnar, ki je bila sicer prva od zamenjav v vladi (že decembra 2022). Da seveda ne omenjamo okoljskega ministra Uroša Brežana, ki je odstopil točno dva meseca po poplavah leta 2023, dva dni za tem mu je sledila ministrica za javno upravo, aferaška Sanja Ajanović Hovnik. V istem mesecu je morala oditi še kmetijska ministrica Irena Šinko (kasneje jo je nasledila dotedanja poslanka Svobode, “kelnarca” Mateja Čalušić). V letu 2024 sta se poslovili dve aferaški ministrici (Emilija Stojmenova Duh in Dominika Švarc Pipan), minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je odstopil zaradi domnevne naveličanosti in želje po vrnitvi v akademsko sfero, obrambni minister Marjan Šarec pa je odšel v Evropski parlament. No, če potegnemo črto, lahko ugotovimo, da so bili nekateri ministri res obsojeni na odstop, toda vsaj štirje so bili takšni, ki jih je Golob vrgel čez ramo. Ob tem ni odveč omeniti, da sta se zaradi teh odstopov v Golobovo vlado vrnila dva stara znanca iz Šarčeve vlade: Ksenija Klampfer (digitalna preobrazba, pri Šarcu je vodila resor, ki ga sedaj vodi Luka Mesec) in Boštjan Poklukar, ki je sedaj glavni simbol kombinacije ignorance in arogance oblasti.

Zanimivo pri tem je, kako se je Poklukar skoraj spet zapletel v škandal, ko je želel v. d. direktorja policije Damjana Petriča narediti za rednega direktorja, vendar se je pojavil sum, da ne izpolnjuje razpisnih pogojev, tako kot jih ni izpolnjeval sedaj upokojeni policist Senad Jušić. No, uradniški svet je ministra opozoril, da je preverjanje izpolnjevanja razpisnih pogojev ministrova osebna odgovornost. In je seveda ponižno prosil za ponovitev razpisa, ko se je pokazalo, da bi s Petričem, ki je bil edini kandidat na prvotnem razpisu, lahko resno razjezil Milana Kučana.

Žrtvovani Tomaž Vesel

S tem seveda Golobove kadrovske drame še zdaleč ni konec. Spomnimo se njegovega znamenitega piknika v Zbiljah, kjer je pompozno predstavljal tako kandidate za evropske poslance na listi Svobode kot tudi slovenskega kandidata za evropskega komisarja. To je bil takrat Tomaž Vesel, pred tem predsednik računskega sodišča, ki so ga povezovali tudi s šefom Uefe Aleksandrom Čeferinom. Seveda so se pojavile razlage, da je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen želela, da bi Slovenija predlagala žensko, in to zaradi spolnega uravnoteženja sestave Evropske komisije. Izkazalo pa se je, da je to le manjši del resnice. Vesel naj ne bi ustrezal pogojem za komisarja, predsednica komisije pa naj bi bila Golobu obljubila celo vplivnejši položaj v komisiji za Slovenijo, če zamenja kandidata. Povrh vsega se je pokazalo, da je bil predlog za Vesela pravzaprav bolj ali manj solo akcija Svobode, saj sta SD in Levica zanj izvedela iz medijev, medtem ko naj bi bilo imenovanje evropskega komisarja za vsako državo članico posledica nacionalnega konsenza (kar v Sloveniji ni del prakse). Vesel se je nato umaknil, začelo se je šepetati o tem, da bi lahko to mesto zasedla Tanja Fajon, nazadnje pa je vskočila Marta Kos, ki je bila decembra 2022 na strani Tatjane Bobnar in je zapustila Svobodo. No, vmes si je premislila in se spet zbližala z Golobom, kar ji je prineslo vstopnico za Bruselj, in to celo kljub udbovski preteklosti, ki je nikoli ni prepričljivo ovrgla.

Je bil za Grošlja usoden Janković?

Seveda se je zapletlo tudi pri sestavi kandidatne liste za evropske volitve. Predvideno je bilo, da bo nosilec liste nekdanji poslanec LDS, ginekolog Aleksander Merlo. Že pred predstavitvijo kandidatne liste v Zbiljah aprila 2024 pa se je izkazalo, da je bil s prvotnega seznama izbrisan dotedanji evroposlanec Klemen Grošelj, ki je bil skupaj z Ireno Jovevo izvoljen na listi LMŠ. Če je bila Joveva dokaj ubogljiva v odnosu do Goloba in strankarske centrale, pa je bil Grošelj bistveno bolj nepredvidljiv in so ga zato pomaknili na rep liste, s čimer pa se kot tedanji evropski poslanec ni strinjal in je umaknil soglasje h kandidaturi. Čeprav je nato kandidiral za drugo listo, je bilo jasno, da je bil zanj mandat evropskega poslanca končan.

Golob je preko Zorana Jankovića odstrelil Klemna Grošlja. (Foto: Bobo)

No, kasneje se je izkazalo, da so pritiski na Goloba, da ne uvrsti Grošlja na listo, vsaj ne na prva mesta, prišli iz Srbije, glavni kurir v tej zgodbi pa je bil ljubljanski župan Zoran Janković, ki ima, kar je dokazano, močan vpliv na Goloba in je tudi v zelo dobrih odnosih s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem.

Kako je Golob pri Merlu požrl besedo

Malo kasneje si je o kandidaturi premislil tudi Aleksander Merlo, ki je bil sprva nominiran kot nosilec liste, vendar je vodstvo stranke nato odločilo, da bo nosilka Joveva, o tem pa je Merla “pozabilo” obvestiti. To je tudi sprožilo njegov odstop od kandidature. Kasneje so zakrožile celo špekulacije, da je Merlu spodletel ginekološki poskus, da bi Robert Golob in Tina Gaber postala starša in tako javnomnenjsko osvojila Slovenijo. Toda dejstvo je, da je tudi Aleksander Merlo po prvotnih velikih obljubah podobno kot Tomaž Vesel “poletel čez ramo”. V prihodnjih mesecih je mogoče pričakovati podobne poteze in lahko se sprašujemo, koga vse bi lahko Golob še “odstrelil”.

No, Anton Rop, ki smo ga omenili na začetku, je pod Golobom poskusil postati guverner Banke Slovenije, vendar mu je koalicija rekla NE. Je to napoved, da bo jeseni v koalicijskih vrstah “tekla kri”? Bomo videli.

Gašper Blažič