Je 5G res tak kolosalen »FLOP«?

Specializirani medij Finance je nedavno objavil serijo analiz in intervjujev, s katerimi je dokazoval razkorak med obljubami in dobljenim pri mobilni tehnologiji pete generacije. Razvpiti 5G, če močno poenostavim zaključke teh člankov, ni prinesel napovedovanih dostopnih časov (je pa, vsaj večinoma, hitrosti) in glavnine naprednih storitev, vlaganja vanj se niso povrnila v zadostni meri. Kar mislim, in lahko tudi utemeljim, da je hkrati preuranjeno sklepanje, kot tudi ne upošteva marsičesa, kar se je v resnici zgodilo zaradi pospešenega uvajanja nove tehnologije in kar bi morali operaterji storiti v vsakem primeru, z nečim, poimenovanim 5G, ali brez tega.

Obljube so bile res visokoleteče in že takrat smo vedeli, da so pretirane. Od pogovarjanja samovozečih avtomobilov med seboj in obratovanja pametnih tovarn do operacij na daljavo. Še najbolj verjetna, poleg nesporno višjih hitrosti prenosa podatkov, je bila tista o konkretno nižjih dostopnih časih (»latencah«) v omrežju, ki pa je bila povezana z vzpostavitvijo t. i. samostojnih (Stand-Alone, SA) omrežij, kar pomeni popolno prenovo njihovega jedrnega dela, ne zgolj dostopovnega, in strežnikov za posamezne storitve blizu uporabnikom. Res je, da na izpolnitev večine teh obljub še čakamo. S tega vidika bi lahko trdili, da je 5G flop. Kot vedno, pa je posredi nekaj »ampakov«, in hkrati smo ves čas vedeli, zakaj je 5G, ali pač drugače poimenovana nadgradnja omrežij, bolj ali manj nujnost. Če ne tako hitro, kot se je zgodila, pa zagotovo postopno skozi to desetletje.

Ključna težava omenjenih analiz je po mojem videnju v tem, da se pretežno in pretirano ukvarjajo s površjem, z dostopovnim omrežjem in njegovo tehnologijo, ki jo operaterji v moderni konstelaciji lahko dinamično prilagajajo (torej lahko dajejo prioriteto tudi starejšemu 4G, če tako želijo). In da »padajo« na marketing poimenovanja tehnologije, spregledajo pa vse tisto, kar ta prinese v ozadju, tudi če bi bila denimo »zgolj« 4,5G, in kar bi operaterji v vsakem primeru morali prenoviti, posodobiti, zgraditi.

Zakaj so operaterji potrebovali 5G oz. tovrstno nadgradnjo svojih omrežij, je v intervjuju za naš portal pred nekaj meseci dobro pojasnil Matjaž Beričič, ki v Telekomu Slovenije skrbi za to področje. S tem so pridobili napredno upravljanje omrežij, podprto z umetno inteligenco, povsem prenovili tako povezave do baznih postaj kot v pretežni meri tudi jedrno omrežje, povečali število baznih postaj, razširili frekvenčna območja in s tem kapacitete (več uporabnikom je naenkrat na voljo visoka hitrost), tudi dosegli določena nova območja s širokopasovnim dostopom do interneta. Vsaka resna analiza bi skorajda morala vsebovati te poudarke, drugače se bere kot enostransko, da ne rečem pristransko, tendenciozno dokazovanje, kako nesmiseln je (bil) 5G. (Nepotreben je tudi slabšalni jezik, ko video vsebine prekrstijo v »filmčke« in video igre v »igrice«.) Ob očitnem zanemarjanju klasičnih ciklov menjave tehnologij v tej panogi na približno deset let (pri čemer bi zlahka odpravili njihova generacijska poimenovanja, za kar se Marjan zavzema že dolgo). In tudi njene kapitalske intenzivnosti že od samih začetkov. Seveda je razlika v tem, da so bile naročnine nekoč nekajkrat dražje in zaradi tega dobički operaterjev neprimerljivo višji, vendar teh časov že zdavnaj ni več, česar se mora zavedati vsak resen vlagatelj.

Mislim tudi, da je povsem verjetno še prezgodaj za kakršne koli definitivne zaključke, kajti tehnologija bo živela še dolgo in te stvari se ne obrnejo figurativno rečeno »čez noč,« v nekaj letih. Že podatek, da se približno tretjina uporabnikov Telekoma Slovenije s svojimi mobilniki povezuje v omrežje 5G, pove, kako počasi gre tranzicija. Nimajo še vsi telefonov s podporo za to tehnologijo, tudi še ne signala, čeprav se operater temu cilju bliža. Koliko počasneje gre šele pri poslovnih uporabnikih in pri infrastrukturi znotraj podjetij, tovarn in podobnih obratov. Nekateri novi so lahko zasnovani z najnovejšo tehnologijo, starejšim pa jo bodo zamenjali nekoč. Kdaj to bo in za kakšno se bodo odločili, je različno od primera do primera. Zagotovo bo kje tudi prevladujoče 5G, a nikakor povsod. Ali je to »poraz« za omenjeno tehnologijo, lahko presodi vsak zase. Navsezadnje, koliko domov ali poslovnih prostorov že ima brezžična omrežja po standardu Wi-Fi 7 (ali celo Wi-Fi 6) oz. če gremo še na bolj osnovno raven, na koliko računalnikih še vedno teče Windows 10 (pa ta jeseni izgublja uradno podporo)? Poanta je, da ljudje in še posebej podjetja nerada menjajo tehnologije, toliko manj, če stare dobro delujejo in ne predstavljajo ovire pri vsakdanjem delu in poslovanju. Mogoče nova pomeni konkurenčno prednost, vendar je potem posredi vprašanje, koliko prehod na nekaj »boljšega« stane in kdaj se bo investicija povrnila.

Tehnologija za omrežja 5G je menda 6-krat dražja od tiste za 4G, ker so prva »gostejša.« To lahko preberemo v enem od člankov, kar naj bi dokazovalo, koliko so vlaganja v novo generacijo pretirana. Kot sem že omenil – operaterji bi glede na rast prometa v omrežjih, dnevne migracijske tokove in za pokrivanje lokacij z veliko gostoto ljudi v vsakem primeru potrebovali nove frekvenčne pasove in bi morali postavljati več baznih postaj. Ni sama bazna postaja 6-krat dražja, temveč je novih baznih postaj (ki seveda podpirajo 5G, čemu bi kdo še kupoval nove zgolj za 4G) nekajkrat več in iz tega izhaja ocena o strošku. Težko je reči, koliko od teh razširitev je bilo res že nujnih, to je znova različno od primera do primera, vendar sem prepričan, da ne zelo malo in predvsem vedno več. Tako bi čez nekaj let prišli na podobne številke o tudi s počasnejšim tempom uvajanja sprememb (»brez 5G«).

Strinjam se, da nikakor ni bilo nujno uvajati 5G per se, in še manj je bilo treba iz vsega tega ustvarjati pomp, toda misliti, da bi omrežja na stari osnovi lahko še desetletje nemoteno prenašala vse breme sodobnih telekomunikacijskih zahtev in nudila enak nivo storitev ter uporabniške izkušnje, je utopija. Uporabniki bi začutili poslabšanje veliko prej, kot bi si operaterji želeli.

Rahlo se bom obregnil še ob izjavo nekdanjega predsednika uprave Telekoma Slovenije Rudija Skobeta, češ da je med največjimi zmagovalci 5G poleg držav – še enkrat, te bi v vsakem primeru »prodale« dodatne frekvence –, še Netflix. Če bi namesto slednjega izrekel TikTok ali Youtube oz. oba, s to trditvijo ne bi imel nikakršnih težav, kajti vsebine slednjih verjetno najbolj pogosto gledamo na telefonih. Po drugi strani bi za Netflix rad videl kakšno konkretno študijo. Kajti prepričan sem, da si vsebine tega pretočnika velika večina najraje ogleda na televizorju, sledi pa morda prenosnik ali tablica in šele nato mobilnik. Trditev o dotični storitvi kot »zmagovalcu 5G-ja,« bi držala zgolj v primeru, da je mobilni dostop do interneta namesto fiksnega (optike, xDSL, kabelskega) že tako razširjen, da postaja prevladujoč (ne zgolj v Sloveniji, temveč globalno). A če je tako – vendar po mojem vedenju ni -, potem je 5G pravzaprav dosegel svoj cilj – ponudil enakovredno alternativo kablom, kar prehodni generaciji še ni uspelo.

In še o domnevnem podobnem »napihovanju« že naslednje generacije, torej 6G, kar tudi omenjajo analize. Podrobno spremljam panogo, a tega res ne zaznavam. Razen v strokovnih krogih se o šesti generaciji mobilne telefone skorajda ne govori. A tudi če se, se zagotovo niti približno toliko in na tak način, kot se je pred petimi do sedmimi leti o 5G.

The post Je 5G res tak kolosalen »FLOP«? appeared first on Tehnozvezdje.