Javila se nam je bralka Taja: »Kot pacient sem obstala pred zaprtimi vrati sistema«

1 hour ago 16
ARTICLE AD

»To pišem z veliko frustracije in iskreno tudi z žalostjo,« začne svojo izpoved bralka Taja, ki se je na uredništvo obrnila zaradi izkušnje, ki jo opisuje kot popoln komunikacijski zlom med pacientom in javnim zdravstvenim sistemom.

Brez odziva, brez obvestila, brez razlage

Pred približno tremi tedni je svoji izbrani zdravnici po elektronski pošti poslala izvide preiskav, ki jih je opravila samoplačniško. Preiskave niso bile opravljene iz radovednosti ali »za vsak slučaj«, temveč zato, ker so ji svetovali, da so nujen pogoj za nadaljnje zdravstvene postopke in morebitne napotitve. Čas je bil v njenem primeru ključen. A odgovora ni bilo.

Na poslani e-mail ni prejela nobenega odgovora, niti avtomatskega obvestila, da elektronske pošte ne uporabljajo več. Ko je poskušala poklicati v ambulanto, je telefon zvonil v prazno. Nihče se ni oglasil. Ob iskanju informacij je sama odkrila, da ambulanta komunikacijo sprejema izključno prek portala DoZdravnika. Čeprav ima digitalna orodja za marsikoga smisel, se je že na tej točki vprašala, kako se v takšnem sistemu znajdejo starejši ali digitalno manj vešči bolniki.

Opcije, ki obstajajo, a ne delujejo

Na portalu je videla možnosti za zaprosilo za termin in bolniški stalež, vendar zanjo nista bili aktivni. Funkciji sta bili vidni, a nedosegljivi. Ni jih mogla klikniti, oddati vloge ali preveriti pogojev. Ko je ambulanto vprašala, zakaj sta ti možnosti zanjo onemogočeni in kako ju lahko aktivira, odgovora ni prejela. Kot pacientka ni izvedela, po kakšnih kriterijih se te funkcionalnosti omogočajo in komu sploh pripadajo.

Edina preostala možnost je bila funkcija »pošlji sporočilo«. Ko jo je uporabila, je šele takrat izvedela, da e-mailov ne uporabljajo več, informacijo, ki bi jo po njenih besedah pričakovala že ob prvem poskusu komunikacije. Naročili so ji, naj izvide pošlje prek portala, kar je tudi storila, čeprav je ob tem izrazila pomisleke glede varnosti in varovanja osebnih podatkov. V odgovoru so ji sporočili, da se določena preiskava v okviru programa izvaja šele čez več mesecev, kar je zanjo v tem primeru prepozno.

»Ali moram dežurati pred aplikacijo?«

Ko je želela pojasniti, da potrebuje rešitev prej, jo je pričakala nova ovira: portal ji je sporočil, da lahko zdravnico kontaktira zgolj v ordinacijskem času. Taja se ob tem sprašuje, ali se od pacientov res pričakuje, da bodo spremljali ure in čakali na točno določen čas, ko je komunikacija sploh dovoljena. Kaj pa ljudje, ki delajo? Kaj pa starejši? Kaj pa tisti, ki niso digitalno vešči ali so v stiski? »Ali je res bolj smiselno, da osebno pridem v ambulanto in tam delam gnečo, samo zato, ker digitalni sistem ne deluje ali pa deluje selektivno in brez pojasnil?« se sprašuje.

Ne pričakuje takojšnjih odgovorov in razume, da so ambulante obremenjene. A pričakuje osnovno možnost komunikacije, da lahko sporočilo odda kadarkoli in da v razumnem času prejme odgovor. Ne pa, da je zaradi nedostopnosti javnega sistema znova potisnjena v samoplačništvo.

»To ni zgodba o eni ambulanti«

»To ni zgodba o eni ambulanti,« zaključi. »To je zgodba o sistemu, ki je postal zaprt, tog in neprijazen – ravno za tiste, ki ga najbolj potrebujejo.«

Napisal: K. J.

Vir: Bralka Taja

The post Javila se nam je bralka Taja: »Kot pacient sem obstala pred zaprtimi vrati sistema« first appeared on NaDlani.si.

Read Entire Article