Izobraževanje Romov: le desetina zaključi šolo

Izobraževanje Romov razkriva globoko neenakost: le desetina otrok v jugovzhodni Sloveniji konča osnovno šolo. Zagovornik poziva k ukrepom.

Pripravil posebno poročilo o izzivih pri vzgoji in izobraževanju romskih otrok in mladostnikov. Le približno desetina otrok iz romskih družin v jugovzhodnem delu Slovenije doseže osnovnošolsko izobrazbo. Zagovornik predlaga večji poudarek učenju slovenščine, ki naj bo tem otrokom na voljo brezplačno že pred vstopom v osnovno šolo.

Pri zagovorniku načela enakosti so pripravili posebno poročilo o izzivih pri vzgoji in izobraževanju romskih otrok in mladostnikov. Poročilo so v uradu zagovornika pripravljali več mesecev in ni povezano z nedavno tragedijo v Novem mestu.

Vir . Zajem ekrana – Delo

Je pa zagovornik načela enakosti Miha Lobnik ob objavi pripisal, da obžaluje nedavno tragično smrt žrtve nasilja v Novem mestu. “Kar se je zgodilo, je pretresljiv in žalosten opomnik o tem, kako nujno je drugačno delovanje države in skupnosti za varno sobivanje vseh na tem območju,” je poudaril.

Poročilo kaže, da v povprečju le približno desetina otrok iz romskih družin v jugovzhodnem delu Slovenije doseže osnovnošolsko izobrazbo. Na podlagi ugotovitev je zagovornik izoblikoval 19 priporočil za izboljšanje stanja.

Večje tveganje revščine

V poročilu so predstavljeni razlogi, zakaj ti otroci in mladostniki kljub dobrim nameram in številnim izvedenim ukrepom še zdaleč ne dosegajo primerljive izobrazbene ravni in šolskega uspeha kot drugi šolarji.

Romski otroci in mladostniki imajo v primerjavi z vrstniki, ki niso Romi, veliko večje tveganje, da bodo kot odrasli živeli v revščini, izključeni iz dela in družbe. Položaj si težko izboljšajo zaradi prepleta več različnih dejavnikov, med katerimi so tudi taki, na katere nimajo vpliva. “Vključitev v izobraževanje je izjemno pomembna za izhod iz tega začaranega kroga. Višja raven izobrazbe izboljša možnosti zaposlitve, obiskovanje pouka skupaj z drugimi pa že pomeni tudi več stika in sodelovanja s širšo skupnostjo, omogoča osebnostni razvoj in krepi občutek pripadnosti družbi,” je v poročilu poudaril zagovornik.