Izobraževanje izjemnega pomena tudi v kmetijstvu

Mladi kmetje morajo biti ob vseh sodobnih izzivih dobro izobraženi, pri čemer jim strokovno usposobljenost za izvajanje vrste poklicev na področju tehnologij kmetijstva, gozdarstva in nasploh biotehnike omogočajo biotehniški programi. Izobraženih nosilcev kmetij je malo, a kot poudarjajo na KGZS, se je na kmetijah treba izobraževati.

“Tudi na zbornici ugotavljamo, da je na kmetijskih gospodarstvih potreba po izobraževanju, po novih znanjih, zato podpiramo razvoj srednjega, višjega in visokega šolstva na tem področju. Želimo si, da bi na kmetijskih gospodarstvih imeli gospodarje, nosilce kmetij s primerno izobrazbo, ki bodo sposobni slediti najnovejšim trendom tako v tehnologiji kot v okoljskih zahtevah pri kmetovanju,” je na današnji novinarski konferenci, ki sta jo v Ljubljani pripravili Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) in Konzorcij biotehniških šol Slovenije, dejal predsednik KGZS Jože Podgoršek.

Po njegovih navedbah je na slovenskih kmetijah zelo malo izobraženih nosilcev kmetij, zato spodbuja, da se bodoči nosilci kmetij in tudi drugi, ki jih veselijo dela v biotehniki, odločijo za vpis v biotehniške programe.

Konzorcij biotehniških šol Slovenije je neformalno združenje 13 slovenskih biotehniških šol/šolskih centrov, ki pokrivajo področje biotehnike, med drugim področje kmetijstva, gozdarstva, hortikulture, naravovarstva, živilstva in prehrane, veterine ter gostinstva in turizma.

“Programi se izvajajo tako na srednješolski kot na višješolski strokovni ravni. V štirih šolah se izvaja tudi program strokovne gimnazije. Biotehniške šole v Sloveniji obiskuje več kot 5200 dijakov v 23 različnih programih ter več kot 700 študentov v šestih različnih programih,” je dejal predsednik konzorcija biotehniških šol Marijan Pogačnik.

Pojasnil je, da so trenutni programi stari skoraj 20 let, v naslednjih letih pa načrtujejo njihovo prenovo, da bodo še sodobnejši in boljši. Izjemnega pomena se mu zdi, da imajo nekatere šole tudi šolska posestva, ki omogočajo učenje z delom, na šolah pa poteka tudi vseživljenjsko učenje. Strinjal se je, da je potrebna pomladitev kmetij, a mora za tem stati celotna družba.

“Danes mora kmet poznati marsikatero področje, ki mu ga včasih ni bilo treba poznati, zato je izrednega pomena, da so kmetje, mladi prevzemniki in tudi strokovnjaki, ki delujejo na kmetijskem področju, ustrezno izobraženi,” je prepričana ravnateljica Srednje poklicne in strokovne šole ŠC Šentjur Monika Očko.

Kmetijsko šolstvo ima po njeni oceni bistveno vlogo pri oblikovanju izobraženih kmetov, “ki so temelj našega kmetijstva in posledično tudi prehranske varnosti v Sloveniji”. Šole se po navedbah Očko dijakom trudijo predstaviti primere dobre prakse, demonstracije, izvajajo tudi izmenjave znotraj projekta Erasmus+ ter sodelujejo z drugimi šolami. “Mi dajemo neka temeljna znanja, potem je pa od vsakega posameznika odvisno, kako bo to nadgradil,” je še dejala Očko.

Kmet Jernej Ličef, ki je v preteklosti obiskoval Biotehniški center Naklo, je prepričan, da mora posameznik svoje znanje vedno nadgrajevati. “Danes sta v ospredju naprednejša tehnologija in digitalizacija in s tega področja se mora kmet izobraževati. Znanje, ki sem ga pridobil v času izobraževanja, stalno uporabljam, s tečaji pa ga še nadgrajujem,” je dejal.

Vse zainteresirane za izobraževanje s tega področja so prisotni povabili na informativne dneve, ki bodo 14. in 15. februarja.