Iz teh treh slovenskih regij prihaja največ pijanih povzročiteljev nesreč

Slovenija se vsako leto znova srečuje z istim, boleče predvidljivim problemom. Alkohol v prometu ni le pravni prekršek ali statistični podatek, temveč družbeni pojav, ki ima konkretne, tragične posledice. Ceste nosijo zgodbe ljudi, ki se niso vrnili domov, družin, ki so ostale brez najbližjih, ter voznikov, ki so zaradi prehitre odločitve spremenili lastno življenje in življenja drugih. Podatki policije in zdravstvenih institucij kažejo, da alkohol ostaja eden ključnih dejavnikov najhujših prometnih nesreč, zlasti na regionalnih cestah, kjer je nadzor redkejši, vozniki pa bolj sproščeni.

Letos je problem še bolj izrazit. Od januarja do 7. novembra 2025 so povzročitelji pod vplivom alkohola zakrivili 1231 prometnih nesreč. V teh nesrečah je umrlo 22 ljudi, 112 jih je utrpelo hude poškodbe, 478 pa lažje poškodbe. Lansko leto je bilo v enakem obdobju nesreč še več, a letošnji podatki prikazujejo bolj tragičen izid s smrtnimi žrtvami. Zaskrbljujoča pa ni samo absolutna številka, temveč tudi njena porazdelitev.

Največ alkoholiziranih povzročiteljev prihaja iz Posavske, Pomurske ter Jugovzhodne Slovenije. Te tri regije se že več let uvrščajo na vrh statističnih lestvic, kar odpira vprašanja o prometni kulturi, dostopnosti alkohola, družbenih navadah in odnosu do odgovorne vožnje. Ob tem ni mogoče prezreti tudi starostne strukture povzročiteljev. Najštevilčnejši so vozniki med 25 in 34, 35 in 44, ter 45 in 54 let. To so generacije, ki so že desetletja prisotne v prometu in bi morale imeti največ izkušenj.

Še bolj pretresljiva je informacija, da je bil letos pod vplivom alkohola v prometni nesreči udeležen tudi voznik, mlajši od 15 let, ter da so nesreče povzročili tudi mladostniki, stari od 15 do 17 let. To je opozorilo, da je problem širši in globlji, kot se zdi na prvi pogled.

Alkotest, Slovenija

Kako alkohol vpliva na voznika?

Alkohol vpliva na zaznavanje, reakcijski čas in presojo. Tudi majhna količina alkohola lahko povzroči napačne odločitve. Zakonska meja je pri nas določena pri 0,50 promila, kar pomeni 0,50 grama alkohola na kilogram krvi. Toda številni strokovnjaki poudarjajo, da to ni varna meja. Varna meja ne obstaja. Alkohol v telesu deluje različno, zato se lahko že pri nizkih vrednostih pojavijo težave.

Motena je koordinacija, oči potrebujejo več časa za prilagoditev na svetlobo, voznik težje ocenjuje razdalje, vožnja postane sunkovita. Tudi samozavest naraste, kar je paradoksalno ena največjih nevarnosti. Pogosto ravno ta občutek lažne sproščenosti vodi v prehitro vožnjo in napačne manevre. Prometni strokovnjaki opozarjajo, da je kombinacija alkohola in nočne vožnje posebej nevarna. Podatki potrjujejo, da se večina najhujših nesreč zgodi v temnih urah.

Regije, kjer je problem najbolj izrazit

Posavska regija

Posavje že več let ostaja med regijami z največjim deležem alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč. V tej regiji je močno prisotna kultura druženja ob alkoholu. Podeželski značaj okolja pomeni veliko prometa po lokalnih cestah, kjer je nadzor manj pogost. Številni prebivalci še vedno verjamejo, da ena pijača ali dva kozarca vina ne predstavljata tveganja, vendar statistika kaže drugače. Vožnja po podeželskih cestah je pogosto hitra in nepredvidljiva, zato alkohol v kombinaciji s slabšo osvetlitvijo in ovinki pomeni izrazito nevarno stanje.

Pomurska regija

Pomurje je okolje, kjer so razdalje med kraji kratke, vožnje pa pogoste. A prav ta navidezna bližina doma ustvarja lažen občutek varnosti. Vozniki pogosto sedejo za volan po družinskem dogodku, zabavi ali praznovanju, saj menijo, da je vožnja domov kratka. V tej regiji je alkohol del kulturne tradicije, zato se meje hitro zabrišejo. Problem je tudi v tem, da je prometna infrastruktura ponekod zastarela. Ozke ceste, številni ovinki in slaba razsvetljava povečajo tveganje nesreč.

Jugovzhodna Slovenija

Jugovzhodna Slovenija je regija, kjer so prometne razmere raznolike. Veliko je tranzitnega prometa, kombiniranega s prometnimi navadami domačinov. Alkohol je pogosto prisoten pri praznovanjih in druženjih, regionalne ceste pa so dolge in zahtevne. Policijske statistike kažejo, da je v tej regiji največ pozitivnih alkotestov v primerjavi s številom nadzorov. To pomeni, da je problem globoko zakoreninjen. Vozniki podcenjujejo učinek alkohola na svoje ravnanje, kar se pogosto konča tragično.

Starostna skupina, ki prispeva največ nesreč

Mlajši odrasli med 25 in 34 let

To je starostna skupina, ki v Sloveniji povzroča največ nesreč pod vplivom alkohola. Gre za generacijo, ki se pogosto udeležuje družabnih dogodkov in zabav. Pogosto imajo visoko samozavest za volanom, kar je v kombinaciji z alkoholom izjemno tvegan položaj.

Skupina 35 do 44 let

Pri tej starosti imajo vozniki največ izkušenj v prometu, vendar se pogosto pojavi prepričanje, da ena ali dve pijači ne vplivata na njihovo vožnjo. Ta občutek nadzora je varljiv. Večje življenjske obveznosti, stres in hitrejši tempo dneva lahko vplivajo na sposobnost varne vožnje.

Vozniki med 45 in 54 let

To je generacija, ki je v prometu že desetletja. V tej starosti se pojavijo spremembe v presnovi alkohola. Telo alkohol obdela počasneje, zato se njegovi učinki izrazijo hitreje kot prej. Mnogi tega ne prepoznajo, ker se počutijo enako kot pred desetimi ali dvajsetimi leti, dejansko pa alkohol začne učinkovati intenzivneje.

Šokantni podatki o mladoletnih povzročiteljih

Da se pod vplivom alkohola znajde voznik, ki je mlajši od 15 let, je dogodek, ki preseže meje razumljivega. Tudi dejstvo, da je bilo kar 13 nesreč povzročenih s strani mladostnikov, starih od 15 do 17 let, kaže na pomanjkanje nadzora nad mladimi vozniki. To je opozorilo, da se je treba resno posvetiti preventivi, ki ne vključuje le policijskih nadzorov, ampak tudi šolske programe in družinski nadzor.

Podatki policije: nadzor, ki razkriva globino problema

Obsežni nadzori novembra 2025

Od 1. do 11. novembra 2025 so policisti po vsej državi izvedli poostren nadzor prometa, pri čemer so preverjali psihofizično stanje voznikov. Izvedli so 16.596 alkotestov in 144 testov na droge. Od vseh alkotestov je bilo 316 pozitivnih do 0,52 mg/l, kar pomeni, da so bili vozniki nad zakonsko mejo, ter 143 pozitivnih nad 0,52 mg/l, kar pomeni stanje hude vinjenosti.

Drogirani vozniki

Število 40 voznikov pod vplivom drog kaže, da problem ni omejen samo na alkohol. Rast števila voznikov, ki kombinirajo alkohol in droge, predstavlja izjemno tveganje, saj učinki delujejo sinergično.

Pridržanja in odvzemi vozniških dovoljenj

Policija je pridržala 22 voznikov, od tega v 115 primerih odstopila od pridržanja zaradi okoliščin, ki jih zakon dopušča. Voznikom so začasno odvzeli 401 vozniško dovoljenje, kar je znak, da je država primorana uporabiti represivne ukrepe, saj dolgoročni preventivni pristopi pogosto ne dosežejo vseh.

Posavje

Zakaj so te tri regije tako izpostavljene?

Nekateri strokovnjaki menijo, da gre za kombinacijo socialnih razmer, razpršenih naselij in prometnih navad. V podeželskih okoljih ljudje pogosto vozijo po navadi, ne po presoji. Vožnja po kratkih razdaljah se dojema kot »varnejša«, zato se številni vozijo domov tudi po več kozarcih alkohola. Tradicija pitja vina in domačih žganih pijač je močna, zato se meja med uživanjem in tveganjem pogosto zabriše.

Na problem vplivajo tudi družbeni vzorci. V nekaterih okoljih je še vedno prisotna miselnost, da je močan voznik tisti, ki zmore vse. V tej kulturi je priznanje, da si opit, razumljeno kot slabost. Ta miselnost je nevarna in pogosto vodi v tragedije.

Kako zmanjšati tveganje na slovenskih cestah?

Rešitev ni preprosta. Potrebuje kombinacijo nadzora, ozaveščanja in spremembe kulture.

Krepitev preventivnih programov

Šole, društva in občine morajo okrepiti programe, ki nagovarjajo mlade. Posredovanje informacij je koristno, vendar je treba najti načine, ki mladim pomenijo več kot suho opozorilo.

Vidnejši policijski nadzor

Redni nadzori že delujejo, a izpostavljene regije bi potrebovale še pogostejše nadzore. Policija mora biti navzoča tam, kjer so tveganja največja.

Sprememba družbenih navad

Potrebna je sprememba miselnosti. Vožnja pod vplivom alkohola ne sme biti sprejeta kot del lokalne folklore. Vsaka družina, vsaka skupnost ima svojo vlogo pri spreminjanju odnosa do alkohola.

Ceste potrebujejo ljudi, ki znajo presoditi

Vožnja je odgovornost. Odločitev, da oseba sede za volan pod vplivom alkohola, ni osebna odločitev, temveč odločitev, ki poseže v življenja drugih. Regije, ki izstopajo po številu alkoholiziranih povzročiteljev, so opozorilo, da problem presega posameznika. Gre za družbeni pojav, ki zahteva resen razmislek.

Alkohol ni in nikoli ne bo združljiv z vožnjo. Slovenija je majhna država, ceste so prepredene s kratkimi razdaljami, a prav te kratke razdalje ustvarjajo največ tveganj. Potrebujemo odgovornost, zrelost in zavedanje, da noben kozarec ne upravičuje tveganja prometne nesreče.

40 dni brez alkohola – Slovenci pred novim izzivom

Alkohol v Sloveniji je skrb vzbujajoč javnozdravstveni problem

Ta trik prepreči, da bi stekla na avtu zjutraj zamrznila

Objava Iz teh treh slovenskih regij prihaja največ pijanih povzročiteljev nesreč se je pojavila na Vse za moj dan.