Iz Brna v Talin! Nova mednardna postaja slovenske balerine Antonete Turk!

Slovenska balerina Antoneta Turk z letošnjo sezono krepi kakovost talinskega baleta. Intervju je nastal nekaj dni pred začetkom nove sezone.

Draga Antoneta, pozdrav in verjetno zdajle že v Talin, v Estonijo. Pred tabo je nov čas, novo obdobje. Plesanje v Brnu, kamor si prišla leta 2022 je zaključeno in odpiraš novo poglavje. Kakšno?
Predvsem poglavje z novimi izzivi, tako umetniškimi kot osebnimi. Veselim se priložnosti za rast in vsega, kar mi bo prineslo.
Se je Talin tudi zgodil tako na hitro kot Brno, ko si se v enem tednu odločila, da sprejmeš ponudbo ali je tu šlo za premišljevanje, ki je terjalo dalj časa?
Tokrat je bila odločitev bolj premišljena in načrtovana. Po štirih letih v Brnu sem si želela spremembe in drugačnega okolja.

Kaj bo imel Talin drugačnega od brnskega baleta? Česa se najbolj veseliš?
Težko še primerjam, saj sem v Talinu šele manj kot mesec dni. Brno je odlično gledališče, v katerem sem zelo zrasla. Zaenkrat se v Talinu veselim predvsem novega repertoarja, ljudi in načina dela.
Zdajle verjetno že vadiš in kaj bo tvoj prvi angažma?
Trenutno delamo na baletih Anna Karenina in La fille mal gardée.
Si bila mogoče tudi v kontaktu z baletnim solistom mariborskega baleta Janom Trniničem, ki pa je lani zapustil talinski balet ali si želela priti v novo okolje popolnoma neobremenjena?
Jan je moj dober prijatelj in nekdanji sošolec, zato sva bila pred mojim prihodom v Talin seveda v stiku in mi je z veseljem podal nekaj nasvetov.
Kaj vse misliš boš pridobila z zamenjavo baletnega ansambla?
Upam, da mi bo Talin prinesel nove priložnosti za razvoj, nove izzive in drugačen pogled na delo. Želim si rasti kot plesalka, pa tudi kot oseba.
In nenazadnje menjala boš okolje, klimo… Brno je bolj podoben Ljubljani, Talin pa bo kmalu začel kazati zimske zobe. Kje boš stanovala, imaš to že vse urejeno, je za to poskrbela direkcija baleta ali si bila prepuščena svoji iznajdljivosti?
Stanovanje sem si poiskala sama. Kolikor imam izkušenj, si plesalci tovrstne stvari običajno uredimo sami.
Imaš pogodbo za eno leto, kolikor se spomnim je Jan v intervjuju povedal, da se podpisjujejo pogodbe na letni ravni. Je tudi pri tebi tako?
Da, tudi sama imam sklenjeno enoletno pogodbo.

Antoneta Turk v Lesenemi princu na zaključnem koncertu diplomantov madžarske plesne univerze (foto: osebni arhiv AT)

Baletni plesalci ste brez dvoma nomadi. Ti si navajena, da si povsod doma, kjer se ti ponudi možnost plesanja. Kako razburljivo je torej življenje baletne plesalke kot si ti?
Mislim, da je pri življenju umetnika lepo prav to, da imaš možnost raziskovati. Zelo spoštujem umetnike, ki se ustalijo doma in svojo izkušnjo vračajo domači kulturi, sama pa trenutno uživam v tem, da lahko spoznavam nova okolja in načine dela.

Meni se zdi, da ste si člani baletnih ansamblov v nekem kontekstu kar podobni drug drugemu. Vsi s velikimi torbami, opremljeni z grelci, termoskami, nasmehi, včasih tudi namrgodeni, fokusirani v svojo garderobo in baletnega mojstra ter koreografa. Bi se strinjala z mano ali je med vami kar veliko razlik?
Ne bi se strinjala. Mislim, da smo si lahko podobni v tem, kar počnemo, ne pa nujno v tem, kdo smo. Vsak ima svoj stil, karakter in način izražanja, kar se mi zdi za umetnost pravzaprav bistveno.

Odločila pa si se tudi za študij na Akademiji za ples, na kateri si tudi magistrirala. Tema tvoje magistrske naloge pa zelo zanimiva Premagovanje spolnih stereotipov v pedagogiki klasičnega baleta. Precej ‘revolucionarna’ tematika. Zakaj si jo izbrala in do kakšnih zaključkov si prišla?
Za temo sem se odločila, ker sem skozi lastno izobraževanje in profesionalno delo začela opažati, kako zgodaj se lahko določene predstave o spolu in pričakovanja v klasičnem baletu začnejo oblikovati, že v prvih letih šolanja. Zanimalo me je predvsem, kako pomembno je, da so pedagogi pri svojem načinu poučevanja tega vpliva zavestni. V raziskavi sem opravila deset polstrukturiranih intervjujev z baletnimi pedagogi ter raziskovala njihove izkušnje in pedagoške pristope. Prišla sem do spoznanja, da je vpliv učitelja veliko širši od samega učenja baletne tehnike. Pri otrocih, ki so še v razvoju, moramo biti pozorni tudi na način komunikacije in jezik, ki ga uporabljamo, ne samo pri vprašanjih spola. Pomembno je seveda tudi gojiti ljubezen do plesa, vendar se mi zdi ključno zavedanje, da ima pedagog pri razvoju otroka veliko večji vpliv, kot se morda zavedamo.

(foto: Darja Štravs Tisu)

Kaj še vedno prinaša balet v tvoje življenje?
Balet mi še vedno daje neke vrste meditacijo, rutino in občutek zbranosti, ki me pomirja. Z leti se človek začne zavedati tudi njegovih manj lepih plati, vendar to ne izniči moje ljubezni do baleta samega.
Te bomo imeli priložnost spet videti v Sloveniji? Nekako se nas izogibaš hehehe…
Seveda. Slovenija je in bo vedno moj dom. Zelo rada sodelujem z Društvom baletnih umetnikov Slovenije, s katerim sem povezana že od malih nog in ki je pomembno prispevalo k mojemu razvoju. Veseli me, da se pri nas razvijajo različni projekti in pristopi na področju plesne umetnosti. Sama sicer izhajam predvsem iz klasičnega baleta, vendar se mi zdi pomembno, da imajo različne oblike plesne umetnosti prostor za razvoj, raziskovanje in ustvarjanje. Menim, da si plesna umetnost kot pomemben del slovenske kulture zasluži več podpore in prepoznavnosti ter predvsem dobre pogoje, v katerih lahko umetniki dolgoročno razvijajo svoje delo.
Hvala za tvoje misli in želim ti vse dobro na novi talinski poti.