
Dosedanja prizadevanja italijanskega finančnega ministra Giancarla Giorgettija niso zadostovala: Italija kljub pomenljivemu zmanjšanju primanjkljaja ostaja v postopku v zaradi čezmernega javnofinančnega primanjkljaja. Italijanski Nacionalni statistični inštitut (ISTAT) je namreč objavil dokončne podatke za leto 2025, ki kažejo, da je takrat nominalni primanjkljaj znašal 3,1 % BDP in s tem za 0,1 % presegal zgornjo mejo, določeno v evropskem Paktu za stabilnost in rast.
Italija se je v postopku znašla leta 2024, potem ko je njen proračunski primanjkljaj v letu 2023 znašal 7,4 % BDP. Leta 2025 je bilo sprejeto priporočilo, s katerim je Svet EU določil, da mora Italija čezmerni primanjkljaj odpraviti do leta 2026.
Znano je, da je vlada Giorgie Meloni veliko upanj polagala v to, da bo lahko proračunski zakon za leto 2027 pisala s prostimi rokami, torej brez omejitev, ki jih mora država v postopku o čezmernem javnofinančnem primanjkljaju spoštovati. Najbolj desna vlada v italijanski povojni zgodovini se je nadejala, da bo imela pri načrtovanju izdatkov nekaj več manevrskega prostora, s čimer bi si lahko privoščila tudi kakšen »predvolilni bonbonček«, ki bi prilil nekaj vode na volilni mlin.
Sicer pa je precej verjetno, da bo vlada vseeno našla pot do kakega takega bonbončka, vprašanje je samo, čemu se bodo za v ta namen odrekli oz. na katerem področju bodo določili reze.
Več v jutrišnjem (sredinem) Primorskem dnevniku

1 hour ago
36











English (US)