INTERVJU: Ob koncu šolskega leta več stisk med otroki, govorili smo s psihologinjo

Ob koncu šolskega leta se otroci in starši pogosto soočajo s povečanimi obremenitvami – testi, ocenjevanji, pričakovanji, strahovi pred neuspehom. Duševno zdravje otrok je tema, ki postaja vse bolj pomembna, saj število otrok v stiski narašča. O tem smo se pogovarjali s psihologinjo Tjašo Lajmsner Paklec, psihologinjo z večletnimi izkušnjami na področju vzgoje in izobraževanja.

Kako zaključek šolskega leta psihološko vpliva na osnovnošolce?

Zaključek šolskega leta za mnoge osnovnošolce pomeni veliko čustveno breme. Na eni strani čutijo utrujenost zaradi dolgega šolskega leta, na drugi pa pritisk ocenjevanj, zaključevanja ocen in izpolnjevanja pričakovanj do sebe in staršev. To obdobje je pogosto povezano z najvišjo stopnjo stresa, saj otroci občutijo, da so pod drobnogledom – tako učiteljev kot staršev. Če dodamo še vse dejavnosti, nastope, tekmovanja in treninge, je pritisk še večji.

Kaj jih najbolj bremeni in kako se to kaže v njihovem vedenju?

Največje breme predstavljajo ocene in pričakovanja. Tako lastna kot starševska. Dodatno obremenjuje tudi tekmovalnost in primerjanje z vrstniki. Strah pred neuspehom se lahko kaže kot razdražljivost, motnje spanja, glavoboli, trebušne težave, izbruhi jeze ali izogibanje šolskim obveznostim. Nekateri otroci postanejo tišji in zaskrbljeni, drugi uporniški.

Katere so najpogostejše stiske otrok v tem obdobju?

Poleg šolskih ocen je prisotna tudi socialna stiska. Konflikti z vrstniki, občutek izključenosti, strah pred zamenjavo učiteljev, razredov ali celo šole. Otroci z nižjo samopodobo in slabšimi socialnimi veščinami so še posebej ranljivi.

Ali se pogosteje pojavljajo anksioznost, panični napadi, izogibanje šoli?

Na žalost da. Tesnoba in somatske težave so pogostejše predvsem pri starejših osnovnošolcih. Nekateri razvijejo odpor do šole in se ji želijo izogniti. Pri mladostnikih pa opažamo tudi samopoškodovalna vedenja. V svetovalnicah je opazen porast primerov prav v maju in juniju.

Kako naj starši pristopijo k otroku, ki je v stiski zaradi šole?

Starši naj ustvarijo varen prostor za pogovor brez obsojanja. Naj poslušajo, ne rešujejo namesto otroka. Pomagajo naj z organizacijo časa, spodbudami in realnimi pričakovanji. “Namesto da bi poudarjali zgolj ocene in dosežke, je bolje, da starši spodbujajo trud, napredek in vztrajnost.” Če stiska traja dlje, se pojavi tesnoba, umikanje, samopoškodovanje – takrat je nujna strokovna pomoč.

V zadnjem času opažamo več pogrešanih mladoletnikov. Je to povezano s psihološkim stanjem mladih?

Da. Pobegi so pogosto klic na pomoč. Mladostniki se osamosvajajo, iščejo identiteto in če pri tem nimajo podpore, se lahko počutijo prezrte. “Občutek, da jih nihče ne sliši ali razume, lahko vodi v željo po pobegu.” Pogosto je prisotna čustvena zanemarjenost, neurejeni odnosi ali pritiski okolja.

Kaj lahko naredijo šole in svetovalne službe?

Učitelji naj znajo prepoznati stisko, omogočijo popravljanje ocen, zagotovijo čustveno podporo in vključijo svetovalne delavce. Pomembno je tudi uravnotežiti šolske obveznosti s sprostitvijo.

Kako pomembna je preventiva in kaj svetujete za poletje?

Preventiva je ključna. Poletje naj bo čas za počitek in krepitev samozavesti. Dobrodošli so tabori, druženje, prosta igra in kakovostni družinski odnosi. “Z dobrim ravnovesjem med sprostitvijo in pripravo na šolo lahko starši otrokom pomagajo, da v novo šolsko leto vstopijo z več zaupanja in notranje stabilnosti.”

The post INTERVJU: Ob koncu šolskega leta več stisk med otroki, govorili smo s psihologinjo appeared first on Lokalec.si.