IFIMES analiza lokalnih volitev v Severni Makedoniji: Med populizmom in sistemsko krizo zaupanja

Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) s sedežem v Ljubljani je pripravil obsežno analizo o prihajajočih lokalnih volitvah v Republiki Severni Makedoniji, ki bodo potekale 19. oktobra 2025. Analiza obravnava politične razmere, delovanje ključnih strank in vpliv nedavne tragedije v „Diskoteki Kočani“ na javno zaupanje in stabilnost vlade premierja Hristijana Mickoskega. IFIMES opozarja, da bodo lokalne volitve letos preizkus ne le politične moči vladajoče koalicije, temveč tudi splošne sposobnosti države za spopadanje s korupcijo, populizmom in razgradnjo institucij.

Osme lokalne volitve od razglasitve neodvisnosti v Republiki Severni Makedoniji bodo potekale 19. oktobra 2025, drugi krog pa je predviden za 2. november 2025. Župani bodo izvoljeni v 81 enotah lokalne samouprave (80 občin in glavno mesto Skopje). Za županske položaje se je prijavilo skupno 309 kandidatov, pri čemer je zastopanost žensk nizka – le 10,4 odstotka.

Volitve bodo potekale v dveh krogih: prvi bo 19. oktobra, drugi pa 2. novembra, če noben kandidat ne bo prejel več kot 50 % glasov. Glede na skupni volilni seznam je upravičenih 1.832.415 volivcev, vključno z volivci v tujini, zaporniki in stanovalci domov za ostarele. Predvidenih je skupno 3.480 volišč.

Prag za izvolitev župana v prvem krogu je udeležba najmanj ene tretjine skupnega števila registriranih volivcev v občini ali mestu Skopje. Če nihče ne prejme potrebne večine, se izvede drugi krog glasovanja za dva kandidata, ki sta v prvem krogu dobila največ glasov.

V drugem krogu je izvoljen kandidat, ki je prejel največ glasov. Če iz kakršnega koli razloga volitve za župana po drugem krogu niso izvedene, je Državna volilna komisija (DVK) dolžna o tem obvestiti vlado v 15 dneh po koncu volitev. In takrat se lahko imenuje celo vladni poverjenik.

Ključne politične stranke in koalicije:

• VMRO-DPMNE – vladajoča stranka, ki jo vodi Hristijan Mickoski, je nominirala 40 kandidatov, s čimer je potrdila svoj prevladujoči položaj na politični sceni.
• SDSM – Socialdemokratska zveza Makedonije, nekdanja vladajoča stranka, nominirala 30 kandidatov in si prizadeva za vrnitev na politično prizorišče.
• DUI – Demokratična unija za integracijo, največja albanska stranka, ostaja ključna za oblikovanje koalicij.
• Levica – klasična proruska stranka z „nevarnimi nameni“.
• Združena Makedonija, občasno proruska.
• Koalicija VLEN združuje novo generacijo albanske politične elite v Severni Makedoniji, katere cilj je prekiniti prevlado DUI v albanskih občinah in okrepiti njen politični vpliv prek lokalnih volitev.
• Zavezništvo za Albance – po umiku iz vladajoče koalicije, ki jo vodi Arben Taravari, si prizadeva okrepiti svoj položaj. Njihov izstop iz vlade kaže na nesoglasja znotraj koalicije in bi lahko vplival na izide teh volitev.

Te volitve prihajajo v času politične razdrobljenosti in globoke polarizacije, kar lahko vpliva na volilno udeležbo in rezultate. Analitiki ugotavljajo, da kampanje pogosto ne prinašajo novih idej, temveč ponavljajo vzorce iz preteklih volitev, medtem ko državljani še naprej zahtevajo spremembe.

Politični kontekst in pomen volitev

Lokalne volitve v Severni Makedoniji imajo več pomenov – ne le kot mehanizem demokracije na lokalni ravni, temveč tudi kot pokazatelj ravnovesja moči med ključnimi političnimi strankami ob morebitnih parlamentarnih turbulencah. Za albanske politične akterje so lokalne volitve pogosto pomembnejše od parlamentarnih volitev, saj je od njihovih rezultatov v občinah z večinskim albanskim prebivalstvom odvisna politična stabilnost vlade v Skopju.

Zato so te volilne tekme v Tetovu, Gostivarju, Strugi, Debru in Kičevu še posebej pomembne. Pokazale bodo, v kolikšni meri je mogoče ohraniti ali spremeniti ravnovesje med vodilnimi albanskimi strankami – Demokratično unijo za integracijo (DUI) Alija Ahmetija in koalicijo VLEN pod vodstvom Izeta Mexhitija in Arbena Taravarija, ki je nedavno zapustil koalicijo VLEN.

V mnogih občinah, zlasti manjših, bo izid odvisen od lokalnih osebnosti, vpliva lokalnih voditeljev, infrastrukture kampanje in prisotnosti kandidatov „na terenu“.

V večjih mestih in v Skopju bo boj bolj oster. VMRO-DPMNE ima možnost okrepiti svoje položaje, vendar ne bo povsod zagotovljena zmaga – SDSM in/ali manjšinske koalicije bi lahko prinesle presenečenja, zlasti tam, kjer narašča nezadovoljstvo z lokalno upravo.

Obstaja možnost, da se bo v drugem krogu lokalnih volitev znašlo precejšnje število občin, kar bo nato odvisno od dinamike med dvema največjima kandidatoma v teh občinah – kdo bo pritegnil glasove izključenih kandidatov, kdo bo mobiliziral volivce.

Pomen manjšinskih glasov in koalicij: v občinah z večinskim albanskim prebivalstvom in celo med narodnostno mešanimi občinami so lahko koalicije in sporazumi odločilni.

Če se bo korupcijo, zlorabo javnih virov in podobne obtožbe potrdilo in medijsko izkoriščalo, bi lahko prišlo do protestov ali večje izgube zaupanja strank, ki so obtožene.

Populizem in paradoksi vlade

Članstvo v Natu predstavlja pomemben steber makedonske državnosti. Zavezništvo zagotavlja varnost, obstojnost in ozemeljsko celovitost sodobne makedonske države. Vstop v Nato je utrdil njen mednarodni položaj in onemogočil, da bi kdorkoli izkoriščal Severno Makedonijo za uresničevanje velikodržavnih ambicij – kar je izjemno pomembno v kontekstu nestabilnega regionalnega okolja in številnih varnostnih izzivov.

Sedanja vlada Hristijana Mickoskega, ki je bila oblikovana po dolgem obdobju političnih pretresov, vse bolj kaže elemente populizma. Namesto resnih reform in boja proti razširjeni korupciji, se vlada osredotoča na simbolične in birokratske ukrepe – kot sta uvedba novih registrskih tablic za službena vozila in GPRS spremljanje gibanja službenih avtomobilov – medtem ko kriminal in korupcija v državi še naprej cvetita.

Takšen pristop ustvarja vse večje nezaupanje med državljani, medtem ko lokalne skupnosti trpijo zaradi pomanjkanja razvoja infrastrukture, šibkega javnega upravljanja in kronične neučinkovitosti lokalne uprave.

Te volitve veljajo za preizkus moči vladajoče koalicije in lokalne opozicije – ali bo VMRO-DPMNE uspelo utrditi oblast v občinah, ne le na državni ravni? Prav tako lahko uspeh ali neuspeh manjšinskih strank in koalicij vpliva na nacionalno stabilnost, dojemanje pravic manjšin in na pogajanja znotraj političnega sistema (recimo glede proračuna, decentralizacije). Volitve bodo pomembne tudi za povezovanje z EU (v zakulisju) – spremljali se bodo preglednost, spoštovanje volilnih postopkov, nadzor volitev, volilne pravice, zastopanost in preprečevanje zlorab; slab izid bi lahko odložil oceno napredka pri reformah.

Diskoteka Kočani: izziv za vlado Mickoskega

Požar v diskoteki v Kočanih 16. marca 2025, v katerem je umrlo 63 ljudi, več deset pa je bilo ranjenih, je pritegnil posebno pozornost javnosti. Tragedija je razkrila globoke sistemske slabosti – od neupoštevanja varnostnih predpisov do očitne korupcije pri izdajanju dovoljenj in nadzoru gostinskih obratov.

Namesto pregledne in nepristranske preiskave je primer hitro dobil politično razsežnost. Obstajajo številni očitki o zlorabi oblasti in poskusih prikrivanja odgovornosti posameznikov, povezanih z VMRO–DPMNE, hkrati pa so bili politični nasprotniki aretirani in obtoženi, da bi preusmerili pozornost javnosti.

Številni pravni strokovnjaki in predstavniki civilnega sektorja so opozorili, da so preiskovalni organi in tožilstvo delovali selektivno, pod političnim pritiskom, ključni dokazi v preiskavi pa so „izginili“ ali pa so bili nepravilno dokumentirani. Tako je primer „Diskoteke Kočani“ postal težko breme in hipoteka za vlado premierja Hristijana Mickoskega, simbol neodgovornosti in poskusov političnega nadzora nad institucijami pravosodja in varnosti.

Ena ključnih priporočil Beneške komisije je, da mandat državnega tožilca ne bi smel biti obnovljiv. Vendar pa, kot navaja Komisija, to novost predvidevajo spremembe ustave, ne pa zakon o državnem tožilstvu. Poleg tega je priporočljivo, da državnega tožilca izvolijo s kvalificirano, tj. dvotretjinsko večino v parlamentu.

Tragedija v Kočanih je še dodatno omajala zaupanje javnosti v institucije in postala metafora za stanje v državi – sistem, v katerem ima politična lojalnost prednost pred pravičnostjo in profesionalnostjo.

Zato je treba uvesti mednarodni nadzor in začeti podrobno mednarodno preiskavo v zadevi „Diskoteka Kočani“, da bi ugotovili zlorabe sedanje vlade in zagotovili pravico za žrtve. Tragedija v „Diskoteki Kočani“ ostaja težko breme za vlado Mickoskega in simbol institucionalne in moralne šibkosti države.

Vloga ključnih političnih akterjev

Politično prizorišče v Severni Makedoniji pred lokalnimi volitvami leta 2025 zaznamujejo kompleksni odnosi moči med večinskimi in manjšinskimi strankami ter interakcija izkušenih voditeljev in nove generacije politikov.

Politično prizorišče v Severni Makedoniji pred lokalnimi volitvami leta 2025 zaznamujejo kompleksni odnosi moči med večinskimi in manjšinskimi strankami ter interakcija izkušenih voditeljev in nove generacije politikov. V tem kontekstu postane vloga nekaterih ključnih akterjev ključna za oblikovanje volilnih rezultatov, mobilizacijo volivcev in prihodnjo politično stabilnost države.

Analiza IFIMES-a kaže, da vsak od teh voditeljev deluje znotraj specifičnega političnega okvirja, z različnimi strategijami, cilji in ravnmi vpliva, ki neposredno oblikujejo volilni potek in potencialne koalicijske konfiguracije.

• Hristijan Mickoski (VMRO-DPMNE) – poskuša utrditi oblast s populistično retoriko, vendar brez resničnih reform.
• Venko Filipče (SDSM) – simbol zmernosti, vendar je stranka v krizi identitete in izgublja svoje mestno volilno telo.
• Ali Ahmeti (DUI) – voditelj, ki ohranja primat med Albanci, vendar je pod pritiskom nove generacije politikov.
• Izet Mexhiti in Arben Taravari (VLEN) – predstavljata novo generacijo albanske politične elite. Arben Taravari ima kot nekdanji župan Gostivarja neposreden vpliv na lokalni ravni in je strateški dejavnik pri mobilizaciji volivcev.
• Nikola Gruevski – čeprav je v izgnanstvu, ostaja dejavnik posrednega vpliva na volivce VMRO–DPMNE in nacionalistično usmerjene volivce.

Regionalna razsežnost in mednarodni kontekst

Odnosi s sosednjo Bolgarijo ostajajo napeti, zlasti v kontekstu identitetnih vprašanj in blokade evropske integracije. Evropska unija kaže vse manj zanimanja za Severno Makedonijo, medtem ko mednarodna skupnost kot celota deluje pasivno. To še dodatno spodbuja domače politične elite, da delujejo brez strahu pred mednarodno odgovornostjo.

Medtem Albin Kurti, predsednik vlade Kosova, postaja vse bolj vpliven med albanskimi volivci v Severni Makedoniji. Njegova protikorupcijska retorika in osredotočenost na nacionalno dostojanstvo navdihujeta mlajše volivce in povečujeta pritisk na tradicionalne albanske stranke.

Problemi lokalne samouprave in infrastrukture

Lokalna samouprava v Severni Makedoniji se sooča z resnimi strukturnimi težavami – kroničnim pomanjkanjem sredstev, slabo razvito infrastrukturo in strankarskim nadzorom nad lokalnimi institucijami.

Težave so še posebej izrazite pri gradnji vodovodnega omrežja, kjer številne občine, zlasti na podeželju, nimajo stabilnega dostopa do pitne vode. Projekti oskrbe z vodo se pogosto zavlačujejo ali izvajajo nepregledno, s številnimi znaki korupcije in favoriziranja „strankarskih“ izvajalcev.

Proces plinifikacije države napreduje počasi, večina občin pa še vedno ni priključena na plinovodno omrežje. To povečuje energetsko negotovost, zlasti v zimskih mesecih, državljani in lokalno gospodarstvo pa trpijo zaradi visokih stroškov energije in nestabilne oskrbe z električno energijo.

Energetska stabilnost postaja strateško vprašanje nacionalne varnosti – pomanjkanje naložb v obnovljive vire, zastarela infrastruktura za distribucijo električne energije in odvisnost od uvoza državo delajo ranljivo. Severna Makedonija je pogosto izpostavljena hibridnim napadom.

Lokalne skupnosti se soočajo s številnimi težavami:

• Pomanjkanje finančnih sredstev in nezadostna avtonomija lokalnih oblasti.
• Nerazvita ali zastarela vodovodna in kanalizacijska omrežja.
• Počasna plinifikacija in energetska nestabilnost, zlasti v podeželskih in obrobnih občinah.
• Omejena učinkovitost javnih storitev in komunalne infrastrukture.
• Nezadostna preglednost pri porabi proračuna in oddaji javnih naročil sta rak rani makedonske družbe.

Priporočila oblastem po lokalnih volitvah

• Depolitizacija institucij in krepitev pravne države: zagotoviti je treba neodvisnost sodstva in preiskovalnih organov, da bi preprečili politične zlorabe, kot so bile tiste v primeru „Diskoteka Kočani“. Vlada mora pokazati pripravljenost, da člane vladajoče strukture pokliče na odgovornost.
• Transparentnost dela lokalnih oblasti: vse občine bi morale uvesti obvezno digitalno objavo proračunskih izdatkov, pogodb in razpisov, da bi se borile proti korupciji in povečale zaupanje državljanov.
• Pospešitev infrastrukturnih projektov: prednost bi morala imeti gradnja vodovodnih in kanalizacijskih omrežij, modernizacija cest in javnih objektov ter izboljšanje lokalnih komunalnih storitev.
• Energetska politika in plinifikacija: vzpostaviti je treba jasen načrt za nacionalno plinifikacijo in diverzifikacijo virov energije. Vlada bi morala spodbujati naložbe v obnovljive vire (sončno in vetrno energijo) in zmanjšati odvisnost od uvoza.
• Krepitev lokalnih zmogljivosti: usposabljanje lokalnih uradnikov, digitalizacija uprave in partnerstva z mednarodnimi donatorji lahko znatno izboljšajo učinkovitost občin.
• Boj proti populizmu in krepitev socialnega dialoga: politične elite morajo opustiti razdiralno retoriko in se osredotočiti na konkretne politike, ki izboljšujejo življenja državljanov.
• Regionalno sodelovanje in evropska perspektiva: ponovna vzpostavitev zaupanja s sosednjimi državami, zlasti z Bolgarijo in Grčijo, ter aktivnejši odnos do evropskega povezovanja sta ključa do dolgoročne stabilnosti.

Prihajajoče lokalne volitve leta 2025 bodo preizkus politične zrelosti Republike Severne Makedonije. Njihovi rezultati bodo odločili o moči vlade Hristijana Mickoskega, pa tudi o prihodnjem ravnovesju moči med albanskimi političnimi subjekti. VMRO-DPMNE naj bi v primerjavi z zadnjimi parlamentarnimi volitvami, ko je dosegla vrhunec, izgubila skupno več kot 50.000 glasov, morda celo več.

Slabosti vlade Mickoskega so v pomanjkanju reformnih zmogljivosti, naraščajočem populizmu in političnih zlorabah – kar se še posebej odraža v primeru „Diskoteke Kočani“, ki je postala simbol moralnega in institucionalnega propada sistema.

Čeprav obstajajo določeni pozitivni rezultati, kot so fiskalna stabilnost in infrastrukturne pobude, ti ne morejo skriti dejstva, da je zaupanje državljanov v vlado resno spodkopano. Če bo vlada po volitvah pokazala politično voljo za izvedbo priporočenih reform, obnovitev zaupanja državljanov in dajanje prednosti dejanskim potrebam prebivalstva – bi Severna Makedonija lahko vstopila v novo fazo politične stabilnosti in družbenega napredka.

Primer „Diskoteka Kočani“ nas opominja na nujno potrebo po odgovornosti in mednarodnem spremljanju, saj lahko Severna Makedonija le s preglednostjo, resničnim bojem proti korupciji in institucionalno depolitizacijo povrne zaupanje svojih državljanov in vzpostavi stabilno, reformistično politiko na lokalni in nacionalni ravni.

V nasprotnem primeru bi lahko lokalne volitve pomenile začetek političnega padca Hristijana Mickoskega in odprle pot novi, reformistični politični alternativi.