Hvaležen poklon Adrijanu Rustji

Dvorana Kulturnega doma v Trstu je bila v torek zvečer prežeta s spomini na Adrijana Rustjo, vsestranskega gledališkega igralca, režiserja, avtorja tekstov, radijskega ustvarjalca, mentorja gledaliških tečajev in enega ključnih soustanoviteljev Beneškega gledališča, ki se je za vedno poslovil avgusta letos. Njegovo bogato življenjsko pot so v torek zvečer na žalni seji, ki so jo priredili Slovensko stalno gledališče, Rai - slovenski programi in Beneško gledališče, s hvaležnostjo prehodili sodelavci, prijatelji in soustvarjalci.

Da je Rustja nedvomno zaznamoval zgodovino SSG, je uvodoma dejala gostiteljica, direktorica Nina Ukmar in spomnila, da je prve korake v ansamblu SSG opravil leta 1960 in mu ostal zvest do upokojitve ter naštela vse nagrade in priznanja.

Delavnost, dobrovoljnost, ljudska neposrednost, narodna zavest in ironija, je Rustjeve vrline naštel nekdanji član ansambla SSG oz. novinar in odgovorni urednik Radia Koper Janko Petrovec. »Zaznamovale so ga komičnost a tempo, bil je prvak v hitri igri na presenečenje, v repliki z liričnim pathosom,« je dodal in ocenil, da je bil Rustja zanj »oddih« v letih, ko so gledališče postavljali na noge sodobnih gledaliških govoric in so bili mladi igralci upehani in polni dvomov. »Ko nas je vodil on - smo bili vsi zvezdniki. Kot režiser je deloval drugače: v ospredje ni postavljal sebe ali rigidnih konceptov, temveč igralčevo ustvarjalnost, v katero je zaupal. Končni izdelki so bili nepričakovani, zlivanje igralskih kreacij.«

Pri predstavi Zadnje lune si je Rustja naložil dvojno delo, je spomnil - režiserjevo in igralčevo. Bilo je lahkotno, šaljivo, spoštljivo in ganljivo - in Rustja je upravičeno užival ljubezen občinstva. »Kako zelo se je zmotil Modest Sancin, ko mu je na začetku kariere napovedal, da iz njega ne bo nič,« je hudomušno sklenil Petrovec.

Več v jutrišnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.