Hrvaški je dovolj sprenevedanja Golobove vlade: jedrsko elektrarno bodo zgradili sami
5 hours ago
19
ARTICLE AD
Hrvati so se očitno naveličali čakati na naše Gen-i-alce, ki vztrajno sabotirajo načrte za izgradnjo drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem in začenjajo prve korake proti temu, da megalomanski projekt povsem nove jedrske elektrarne izpeljejo sami. Zanamci jim bodo hvaležni.
Hrvaška je prvič jasno izrazila namero, da razvije lastno jedrsko energijo. Minister za gospodarstvo Ante Šušnjar je med drugim povedal: “Hrvaška potrebuje jedrsko energijo skupaj z obnovljivimi viri, saj ta stabilizira elektroenergetsko omrežje.” Poročila navajajo, da je predvideno sprejetje zakona o jedrski energiji že do konca leta, kar bo omogočilo izgradnjo novih enot. Poleg tega je bil ustanovljen delovni projektni tim za izbor lokacij in tehnologij – možne so tako standardne elektrarne kot manjši modulni reaktorji (SMR). Minister je še povedal, da je že ustanovljena delovna skupina, če bo politični konsenz, pa bi gradnja trajala najmanj pet in največ deset let. Omenil je tudi možnost pridobivanja EU sredstev.
V Sloveniji je projekt gradnje druge enote pri jedrski elektrarni Krško (JEK 2) v trajni fazi načrtovanja, kjer je videti, da Golobova vlada aktivno sabotira projekt, saj je v osebnem interesu predsednika vlade in ljudi, zbranih okrog njih, da se čim več energetskih potreb napaja iz (napetostno nestanovitnih) obnovljivih virov energije –predsednik vlade je namreč samo osebno poslovno udeležen v preprodajo sončnih elektrarn.
Spomnimo, pred časom je prof. dr. Andrej Trkov s Fakultete za matematiko in fiziko v svojem članku izpostavil primerjavo med jedrskimi elektrarnami in sončnimi paneli ter analiziral finančne in tehnološke vidike obeh virov – po ugotovitvah profesorja na podlagi preverljivih podatkov na spletni strani Energy Charts bi nas enaka količina električne energije, kot jo proizvede jedrska elektrarna, stala vsaj trikrat več, če bi jo pridobivali s sončnimi paneli. Ta razlika v stroških je delno posledica še nerazvitih tehnologij za shranjevanje presežne energije, saj te predstavljajo velik del celotnih stroškov, delno pa tudi zaradi fizikalnih omejitev tehnologije.
Jedrska elektrarna Krško (Foto: Bobo)
Čeprav Slovenija nadzoruje projekt JEK 2, datum za končno odločitev je predviden šele okoli leta 2028, začetek gradnje pa naj bi bil predviden šele po tem, poroča World Nuclear News.
Hrvaška se je zato odločila, da ne more več čakati in je tudi kot posledico slovenskega obotavljanja ustanovila pravni okvir in razmišlja o lastni elektrarni. Šušnjar Sloveniji sporoča nedvoumno sporočilo, ko pravi, da je gradnja elektrarne na Hrvaškem “geopolitična in varnostna pridobitev”, saj se bodo tako energetsko osamosvojili od Slovenije in imeli tako tudi več adutov pri pogajanjih o odprtih vprašanjih med državami – tudi o vprašanju suksesije pogodb, ki določajo ozemeljsko suverenost držav.
Hrvaški minister za gospodarstvo Ante Šušnjar (Foto: STA)
Študija potrjuje, da je slovenski projekt izvedljiv, vlada odlaša
Letos sta študiji potencialnih dobaviteljev za novo jedrsko elektrarno v Krškem francoskega EDF in ameriškega Westinghousea potrdili tehnično in ekonomsko izvedljivost projekta na lokaciji ob obstoječi Nuklearni elektrarni Krško (NEK) kljub jasnim dokazom, da bi JEK2 zagotovil stabilno in nizkoogljično oskrbo z elektriko, Golobova vlada pa še naprej sabotira napredek projekta, s čimer ogroža energetsko neodvisnost Slovenije.
Študiji je sicer naročila Gen energija. Obe sta potrdili, da so standardni reaktorji EDF (1650 MW in 1200 MW) in Westinghouse (1000 MW) primerni za izbrano lokacijo ob NEK. Z manjšimi prilagoditvami bi izpolnjevali zahteve o poplavni in potresni varnosti in slovenske ter evropske regulative. Življenjska doba reaktorjev, zasnovanih za 60 let, bi se lahko podaljšala na 80 let. Po besedah Vinka Planinca, vodje sektorja za nove jedrske objekte pri Gen energiji, so potrebne prilagoditve, kot so prestavitev stikališča, daljnovodov in ureditev infrastrukture, izvedljive znotraj ocenjenih stroškov.
Foto: STA
Vladna sabotaža JEK2
Da država res želi sabotirati projekt JEK2, je postalo najbolj očitno ob še eni študiji. Minister za okolje Kumer je namreč več mesecev v predalu skrival študijo, katere avtor je direktor Elesa Aleksander Mervar. Ta razkriva resnično ceno energetskega scenarija brez jedrske energije, le z obnovljivimi viri energije: po izsledkih iz študije bi ta znašala vrtoglavih 85,83 milijarde evrov, pri čemer pa bi bili vsi ostali scenariji, ki vključujejo jedrsko energijo, veliko cenejši – po “zamolčani” študiji bi 100-odstotni scenarij obnovljivih virov energije (OVE) davkoplačevalce stal 1,6-krat več ali celo 3-krat več. Ministrstvo se namreč s študijo ni strinjalo in jo je več mesecev prikrivalo – ko pa jo je končno razkrilo, so jo z lažmi napadli vladni nevladni rotvajlerji (več o tem v nadaljevanju).
Kot sredstvo za demonizacijo jedrske energije je Golob prek svojega ministra za okolje, podnebje in energijo Kumra rekrutiral družboslovno uradnico Tino Seršen – oba sta zelo pomanjkljivo poučena o energetiki, sta pa bolj “načitana” o tem, kako je treba uničiti potrošništvo in kapitalizem.
Državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen (Foto: STA)
Spomnimo se videoposnetka “best of izjav” dotične gospe, kjer povzdiguje glas nad sogovorniki, ki skušajo predstaviti številke, in jim celo grozi z odvzemom subvencij. Tako je namreč državna sekretarka grozila zbranim gospodarstvenikom, ko so ji povedali, da njeni argumenti proti nuklearki ne držijo. Video je presunljiv.
Poleg koleričnih izpadov je bilo jasno, da niti sama ne razume, o čem govori, in namesto tega kompenzira z govorjenjem na pamet oz. tistim, kar so ji povedali profesorji na FDV ali pa kar podnebni aktivisti.
Takrat je bilo resnično jasno, da vladi jedrska energija ni intimna opcija.
Vladi pri sabotaži projekta JEK2 pomagajo NVO-ji
Vlada ima v trenutni koalicijski konstalaciji torej jasno motivacijo, da projekt sabotira, pri tem pa ji gredo na roko tudi antijedrske gverile Gregorja Golobiča– pred časom so v Greenpeace Slovenija in Umanotera ter Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja celo pozvali k ukinitvi funkcije državnega sekretarja za nacionalni jedrski program, ki jo zaseda Danijel Levičar –ta je sicer eden glavnih glasov za mirno uporabo jedrske energije, ki nastopa z dejstvi in empiričnimi podatki.
Predstavniki okoljskih levih skrajnežev so namreč menili, da je v razpravi o energetski prihodnosti Slovenije treba “stopiti korak nazaj in upoštevati več možnosti, ne le gradnje nove jedrske elektrarne, ter vzpostaviti demokratično in vključujočo razpravo”.
Levičarja so obtožili, da “daje prednost le jedrski novogradnji, skratka, sploh ne upošteva nekih nadaljnjih analiz, nekih nadaljnjih študij in razvoja alternativnih scenarijev”, pri tem pa sami navrgli prgišče laži, ki gre v prid “Golobovim fantom”, ki želijo sabotirati jedrsko energijo. Trdili so namreč, da analiza direktorja Elesa Aleksandra Mervarja, ki primerja več kot deset različnih energetskih scenarijev, ugotavlja, da je je najcenejši scenarij t. i. scenarij brez JEK-a 2 in brez NEK-a po letu 2043 in je tudi 15 milijard evrov cenejši od scenarija z JEK-om 2 in podaljšanjem obratovanja NEK-a.
Aleksander Mervar (Foto: BOBO)
Seveda je šlo za eklatantno laž, kjer so jemali le del analize, ki sploh ne upošteva uvoza električne energije, ki je dejansko glavni strošek energetske oskrbe. To je približno tako, kot da bi izračunavali ceno prevoza z osebnim vozilom, a ne bi upoštevali cene bencina ali nafte. Analiza zelo dobro pokaže, da je scenarij jedrske energije ob dopolnitvah z obnovljivimi viri energije daleč najcenejši. Levičarski okoljski lobiji torej po tiho delujejo z roko v roki z Golobovo vlado in zasebnimi interesi Goloba samega – Hrvaška pa dobro vidi, kaj se dogaja v ozadju, skrito za varnim tamponom slovenske medijske krajine, ki državljanom ne pove resnice, da si ta vlada na vsak način prizadeva sabotirati projekt drugega bloka jedrske elektrarne.
Jedrska energija je čista, varna in zanesljiva
Tako kot vetrna in sončna energija tudi jedrska energija ne proizvaja neposrednih emisij ogljika ali toplogrednih plinov. Pravzaprav ima jedrska energija nižje emisije toplogrednih plinov kot sončna energija in veter, če ne vključujemo le neposrednih, ampak posredne emisije v njenem življenjskem krogu.
Jedrska energija zagotavlja zanesljivost, ki jo obnovljivi viri, kot so sončna, vetrna in vodna energija, ne morejo doseči zaradi svoje odvisnosti od vremenskih razmer in sezonskih ciklov. Čeprav se baterijska tehnologija izboljšuje, sonce in veter nista zanesljiva vira energije za konstantno oskrbo. Jedrska energija lahko neprekinjeno zagotavlja elektriko 24 ur dnevno in sedem dni tedensko, in sicer s faktorjem zmogljivosti 92, kar je bistveno več kot pri sončni energiji (faktor zmogljivosti 25), vetrni energiji (faktor zmogljivosti 35) in zemeljskem plinu (faktor zmogljivosti 57). Poleg tega jedrske elektrarne potrebujejo veliko manj prostora kot sončne ali vetrne elektrarne, kot piše Morgan Stanley.
Čeprav je jedrska energija brez ogljika in je učinkovita pri dekarbonizaciji, njen delež v svetovni energetski mešanici od osemdesetih let dlje ostaja večinoma nespremenjen. Glavni razlog za to je napačna predstava o varnosti jedrske energije, ki jo podžigajo nesreče, kot sta Černobil in Fukušima. Kljub temu je jedrska energija eden od najvarnejših virov energije v navezavi na smrtnost na enoto proizvedene energije, saj ima nižjo stopnjo smrtnosti kot premog, nafta in zemeljski plin.
Ljudje pa se končno začenjajo tega zavedati: jedrska energija se na svetovnem nivoju vrača kot način boja proti podnebnim spremembam, dogaja se popoln preobrat. Hrvaška namreč ni edina, ki se je ogrela za jedrsko elektrarno.
Britanija je razveljavila načrte za zaprtje svojih jedrskih elektrarn do leta 2030, Belgija, ki je decembra 2021 potrdila načrte za zaprtje vseh jedrskih reaktorjev do leta 2025, je podobno obrnila smer in se odločila podaljšati življenjsko dobo svojih jedrskih reaktorjev za dodatnih deset let. Francoski predsednik Emmanuel Macron je medtem napovedal paket financiranja v višini milijarde evrov v podporo malim jedrskim reaktorjem, poleg tega pa se zavzema za izgradnjo 14 reaktorjev nove generacije. Novoizvoljeni južnokorejski predsednik Yoon Sukyeol se trudi, da bi jedrska energija predstavljala 30 vsebin celotne proizvodnje električne energije, kar je obrat v politiki prejšnjega predsednika. Japonska, domovina jedrske nesreče v Fukušimi leta 2011, je nedavno znova zagnala jedrske zmogljivosti. Kitajska namerava v naslednjih 15 letih zgraditi več jedrskih reaktorjev (skupaj 150), kot jih je preostali svet skupaj zgradil v zadnjih 35 letih.
Videti je torej, da tudi v primeru jedrske energije v času Golobove vlade – kot pri toliko drugih stvareh – plavamo proti toku zgodovine.