Hrana, ki je nekoč veljala za slabo izbiro na novoletno jutro

Prvi januar ima poseben ton. Hiše so še tišje kot sicer, ulice prazne, jutro pride počasi. Praznična miza je sicer pospravljena, a hrana ostane del dneva. Ne več v obliki obilja, temveč kot simbol. Prav zato ni nepomembno, kaj se znajde na krožniku prvega dne v letu in česa se marsikje raje izognejo.

V številnih slovenskih družinah obstaja tiho pravilo, da se 1. januarja ne je vsega. Ne zato, ker bi kdo verjel v stroga pravila ali zapovedi, temveč zaradi občutka. Hrana na ta dan ni zgolj obrok, ampak sporočilo letu, ki prihaja.

Hrana napoveduje leto

Prazniki so v preteklosti vedno imeli močno simbolno vlogo. Ljudje niso razmišljali v tednih ali mesecih, temveč v letinah, ciklih in znakih. Prvi dan v letu je pomenil začetek, zato se je verjelo, da lahko hrana na ta dan nakaže, kakšno bo nadaljevanje.

Zato se je oblikovalo prepričanje, da določene jedi prinašajo srečo, druge pa je bolje pustiti za kak drug dan. Ta pravila niso bila zapisana, prenašala so se v pogovorih, med kuhanjem, ob mizi.

Hrana za 1. januar

Perutnina in jedi, ki simbolično “odletijo”

Ena najpogosteje omenjenih živil, ki se jim 1. januarja marsikje izognejo, je perutnina. Piščanec, puran ali raca so povezani z mislijo, da sreča lahko odleti. Gre za simboliko, ki je preprosta in razumljiva. Kar ima krila, lahko odnese dobro leto stran.

Zato se je perutnina pogosto umaknila z novoletnega krožnika, tudi če je bila še dan prej osrednja jed silvestrske večerje. Ljudje so jo brez težav pojedli kasneje, a ne ravno prvi dan.

Ribe in občutek izmuzljivosti

Podobno velja za ribe. Čeprav jih danes marsikdo dojema kot lahko in zdravo izbiro po praznikih, so bile v simbolnem smislu pogosto nezaželene. Ribe spolzijo iz rok, hitro izginejo, ne puščajo občutka trdnosti.

Prvi dan leta naj bi bil stabilen, prizemljen. Hrana, ki ne nasiti ali deluje prelahkotno, se zato ni ujemala z občutkom novega začetka. Ribe so tako v nekaterih okoljih dobile oznako jedi, ki ne prinaša opore.

Kruh in jedi, ki drobijo leto

Manj znano, a vseeno prisotno prepričanje se nanaša na hrano, ki se drobi ali razpada. Preveč drobtin na mizi, razsut kruh ali razpadle jedi so v simbolnem jeziku pomenile razdrobljenost leta.

Zato so bile bolj cenjene kompaktne jedi, takšne, ki držijo obliko in dajejo občutek celote. Kruh je bil seveda osnovno živilo, a z njim se je ravnalo bolj previdno. Drobtine so se pometle, ne pustile na mizi.

Zakaj ta pravila danes še vedno živijo?

Danes se le redki strogo držijo teh navad. A zanimivo je, da marsikdo kljub temu intuitivno poseže po določenih jedeh in druge pusti ob strani. Ne iz strahu, temveč iz občutka spoštovanja do dneva.

Prvi januar ni navaden dan. Tudi če ne verjamemo v simboliko, si želimo miru, počasnosti in občutka, da se leto začne lepo. Hrana, ki je pretežka, preveč lahkotna ali simbolno “nemirna”, se preprosto ne ujema s tem razpoloženjem.

Novo leto brez pravil, a z občutkom

Zanimivo je, da so se ta pravila ohranila prav zato, ker niso zapovedana. Nihče ne reče, da se 1. januarja ne sme jesti določene hrane. Bolj gre za tiho soglasje, za občutek, ki se oblikuje sam.

In prav v tem je njihova moč. Hrana na prvi dan leta ni test vere ali tradicije, temveč droben ritual. Nekaj, kar umiri jutro, poveže družino in doda dnevu poseben pomen. Brez hrupa, brez velikih razlag. Samo z mislijo, da je začetek vreden pozornosti.

Hrana, ki jo pozimi pozabimo kuhati – a nas napolni bolje kot meso

Hrana, ki jo vsi jemo narobe – zdaj so razkrili pravi način

Zakaj hrana na letalu drugače diši in drugače pade na jezik

Objava Hrana, ki je nekoč veljala za slabo izbiro na novoletno jutro se je pojavila na Vse za moj dan.