ARTICLE AD
V morskih globinah se skriva žival, ki bi jo mnogi prej pričakovali v znanstvenofantastičnem filmu kot pa v naravi. Ni rib, ni sesalec, nima kosti, a kljub temu sodi med najbolj inteligentne prebivalce našega planeta. Hobotnica, tiha vladarica koralnih labirintov, ne pritegne pozornosti le zaradi svojih osmih lovk, temveč zaradi neverjetnih sposobnosti, ki jih znanstveniki šele zares odkrivajo.
Med najbolj nenavadnimi bitji oceanov se skriva mojster prilagodljivosti
O njenem obnašanju, strukturi telesa in mentalnih sposobnostih krožijo številne zgodbe, od katerih je vsaka bolj osupljiva od prejšnje. Čas je, da jo postavimo pod drobnogled.

Srčni utrip hobotnice se ob plavanju ustavi
Tri srca v enem telesu
Hobotnica ima tri srca. Dva manjša poganjata kri proti škrgam, kjer se napolni s kisikom. Tretje, večje srce, skrbi za preostalo telo. Zanimivost, ki jo potrjujejo morske biološke raziskave, pa je, da se tretje srce med plavanjem ustavi. To pomeni, da aktivno plavanje ni optimalna oblika gibanja zanjo, saj telo tedaj prejema manj kisika. Raje se premika po dnu, pri čemer ohranja energijo in kisikovo ravnovesje.
Zakaj ima modro kri
Namesto hemoglobina, ki v krvi večine živali skrbi za prenos kisika, hobotnica uporablja hemocianin. Ta vsebuje baker in daje njeni krvi modro barvo. Hemocianin je posebej učinkovit v mrzlih in slabo oksigeniranih morskih okoljih, kar hobotnicam omogoča preživetje na večjih globinah.
Očiten šampion prilagajanja
S kombinacijo treh src in modre krvi hobotnica dokazuje, da je evolucija pri njej ubrala povsem svojo pot. Njena telesna zgradba je prilagojena ekstremnim pogojem oceanskega okolja.
Inteligenca, ki preseneča človeka
Še kaj več kot le instinktivna žival
Znanstveni eksperimenti s hobotnicami so pokazali, da si te živali zapomnijo oblike, učijo se iz izkušenj in ločujejo posameznike. Raziskave so potrdile, da hobotnice razumejo osnovne naloge, odpirajo kozarce in se znajdejo v labirintih.
Spomin in reševanje problemov
V primerih, kjer so morale izbirati med različnimi oblikami ali odprtinami, so hobotnice kazale presenetljivo natančnost. Nekatere so se naučile vzorcev in jih uporabile za reševanje novih nalog. To pomeni, da imajo kratkoročni in dolgoročni spomin.
Nevronska mreža v lovkah
Okoli dve tretjini vseh nevronov se nahaja v lovkah, kar pomeni, da lahko vsaka roka deluje skoraj samostojno. Roka se odzove na dražljaj, brez da bi informacije prej potovale v centralni možgan. To omogoča izjemno hitro prilagajanje okolici.
Prvak kamuflaže in izginotij
Sprememba barve in teksture v delču sekunde
Hobotnice niso mojstri prikrivanja zgolj zaradi barve. Imajo poseben komplet celic: kromatofore, iridofore in levkofore, ki jim omogoHobotnice niso mojstri prikrivanja zgolj zaradi barve. Imajo poseben komplet celic: kromatofore, iridofore in levkofore, ki jim omogo\u010jajo spreminjanje videza v trenutku. Barvna iluzija je dopolnjena s spremembo površinske teksture. Že gladka koža se v hipu spremeni v hrapavo ali bodičlasto.
Vizualni signal in mimikrija
Nekatere hobotnice se ne skrivajo le pred plenilci, temveč z videzom oponašajo druge nevarnejše živali, kot so morski kače ali ribe napihovalke. To jim zagotavlja dodaten nivo zaščite.
Brez barvnih receptorjev
Hobotnice naj ne bi zaznavale barv tako kot človek, a kljub temu upravljajo s svojo barvno shemo izredno natančno. Predvideva se, da uporabljajo polarizirano svetlobo in kontraste za prilagoditve.
Brez kosti, a z natančnim nadzorom telesa
Gibljivost brez meja
Ker nimajo okostja, se lahko stisnejo skozi odprtine, velike le nekaj centimetrov. Njihovo telo je sestavljeno skoraj izključno iz mehkega tkiva, kar jim omogoča vstop v najožje špranje.
Lovljenje plena in manevriranje
Lovke niso le gibljive temveč tudi čutilne. Vsaka je opremljena z vrstami sesalcev, ki okušajo okolico. Pri lovu lahko delujejo neodvisno ali usklajeno, kar povečuje natančnost.
Nevtralna plovnost in nadzor nad gibom
Z uporabo vodnega izmeta skozi sifon hobotnice nadzorujejo smer in hitrost. To jim omogoča hitro umikanje pred plenilci ali natančen skok proti plenu.
Obramba brez boja
Temni oblaki v vodi
Če se hobotnica čuti ogroženo, izloči črnilo. To ni le vizualni zaslon, temveč tudi kemična zavesa. Črnilo vsebuje tirozinazo, encim, ki moti vonj in zaznavo napadalca.
Uporaba okolice
Nekatere hobotnice si ustvarijo «oklep» iz lupin, kamnov ali celo predmetov, ki jih najdejo na morskem dnu. S tem oponašajo okolico ali ustvarijo fizično zaščito.
Regeneracija
Izgubljena lovka ni trajna izguba. Hobotnica jo v nekaj tednih v celoti obnovi, vključno z nevroni. Ta sposobnost je redkost v živalskem svetu in predmet številnih raziskav.
Kratek življenjski cikel
Genij z uro na hrbtu
Večina hobotnic živi le eno do dve leti. Nekatere, kot je velikanska pacifiška hobotnica, dočakajo pet let. življenjski cikel se zaključi z razmnoževanjem. Samci umrejo kmalu po parjenju, samice pa skrbijo za jajca, dokler se ne izležejo, in nato odmrejo.
Razmnoževanje brez ponovitve
Hobotnica ima edinstven reproduktivni sistem. Samec s posebno preoblikovano lovko prenese spermo v samico. Po oploditvi samica ne je, temveč ostane pri jajcih, jih čisti in zavaruje. Po izleganju žele neha jesti in pogine.
Biološki program za konec
Genetski mehanizem za samouničenje po razmnoževanju je predmet raziskav. Znanstveniki verjamejo, da je to naravna obramba pred kanibalizmom ali prenaseljenostjo.

Hobotnica in človek
Navdih za tehnologijo
Njena sposobnost gibanja in prilagajanja navdihuje razvoj mehke robotike. Umetne lovke, ki se premikajo po vzoru hobotnice, se že uporabljajo v medicinski opremi in podvodni raziskovalni tehnologiji.
Kulturna prisotnost
Od starih mitov do sodobne pop kulture, hobotnica se pojavlja kot simbol moči, skrivnosti ali celo grožnje. Vendar sodobna znanost razbija stereotipe in jo postavlja kot eno najbolj zanimivih življenjskih oblik.
Etika in raziskave
S povečanim razumevanjem inteligence hobotnic se postavljajo vprašanja o etiki njihovega gojenja in uporabe v poskusih. Več evropskih držav je že uvedlo omejitve.
Nenadomestljiv del morskega ekosistema
Vpliv na prehranjevalne verige
Kot plenilci lovijo ribe, rake in mehkužce, obenem pa so plen za morske pse, tjulnje in delfine. Njihova prisotnost vzdržuje ravnovesje v prehranjevalnih verigah.
Ekološka občutljivost
Hobotnice so izredno občutljive na onesnaževanje in spremembe temperature. Njihova prisotnost ali izginotje v določenem območju je lahko pokazatelj sprememb v ekosistemu.
Potreba po zaščiti
Kljub svoji prilagodljivosti so nekatere vrste ogrožene zaradi ribolova in izgube habitatov. Ohranjanje morskih habitatov pomeni tudi ohranjanje življenja teh osupljivih bitij.
Objava Hobotnica – osem lovk in tri srca skrivnostnega morskega genija se je pojavila na Vse za moj dan.