GZS: Vlada brez prave reakcije na stagnacijo gospodarstva

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) opozarjajo, da so po prvem poletju precej manj optimistični glede celoletne rasti bruto domačega proizvoda (BDP). Če je bila dozdajšnja napoved 1,8-odstotna rast, bodo zadnja gibanja po besedah vodje analitike pri GZS Bojana Ivanca prinesla le skromen dvig, ki bo s težavo presegel en odstotek. V GZS zato pozivajo vlado, naj nemudoma ukrepa in popravi napake ekonomske politike.

Glavni ekonomist in vodja analitske službe GZS Bojan Ivanc poudarja, da so zadnji podatki, ki jih je objavil Eurostat, za Slovenijo skrb vzbujajoči: “Glede na to, da so bili trenutno na voljo podatki za 19 evrskih držav za drugo četrtletje, ugotavljamo, da smo bili po dinamiki gospodarske rasti v prvem poletju šele na 17. mestu med 19 državami.”

Edina svetla točka je bila rast potrošnje gospodinjstev, ki se je realno povečala za dva odstotka. A Ivanc opozarja, da ta rast ni dovolj, saj se je povprečna neto plača v istem obdobju realno zvišala za več kot štiri odstotke: “To pomeni, da razliko dejansko predstavlja višja stopnja varčevanja gospodinjstev.”

Vodja analitske službe GZS Bojan Ivanc (Foto: sta)

Po podatkih Eurostata je bila gospodarska rast v Evropski uniji namreč v drugem četrtletju 0,8 odstotka na letni ravni in 0,7 odstotka na četrtletni. Slovenija torej zaostaja za evropskim povprečjem.

Zmanjševanje delovnih mest in ohlajanje trga dela

Posebej zaskrbljujoči so podatki o trgu dela. V predelovalnih dejavnostih se je število delovnih mest zmanjšalo za 4.000, negativna gibanja pa so tudi v gradbeništvu. Ivanc dodaja: “Zdaj opažamo že od lanskega leta, da se je trg dela začel ohlajati. Decembra smo prvič po daljšem obdobju zabeležili medletno manjše število delovnih mest kot leto prej.” Podatki za polletje skupaj kažejo na stagnacijo, medtem ko se je BDP v EU povečal za 1,8 odstotka.

GZS: V državi bi morali zvoniti vsi alarmi

Izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček opozarja, da vlada na opozorilne znake gospodarstva ne reagira dovolj odločno: “Po stagnaciji gospodarstva v prvem poletju ni nobene prave reakcije s strani vlade, s strani države. Menimo, da bi morali ob teh podatkih v državi zvoniti vsi alarmi.”

Padec industrijske proizvodnje in izgubljanje trgov

Na GZS posebej izpostavljajo presenetljivo visok padec proizvodnje kovinskih in elektronskih izdelkov ter motornih vozil, prikolic in letal. Negativna gibanja so prisotna tudi v drugih dejavnostih. Poleg tega Slovenija po njihovih ugotovitvah izgublja tržne deleže v Evropi, kar se bo še bolj odražalo v naslednjih četrtletjih in letih.

Predlogi obstajajo, a jih vlada ni sprejela

GZS opozarja, da so že pred približno dvema letoma vladi predlagali konkretne ukrepe za razbremenitev stroškov dela v gospodarstvu. A kot pravi Gorenšček, vlada teh rešitev ni sprejela: “Žal zadeve niso šle v smer, kot smo predlagali mi, temveč ravno v nasprotno.”

Po mnenju GZS je nujno, da se vlada osredotoči na krepitev gospodarstva, saj je to temelj socialnega standarda: “Da lahko vlada pomaga ljudem in je čuteča do socialno šibkih, mora najprej poskrbeti za močno gospodarstvo. To je temelj standarda v Republiki Sloveniji.”

A. G.