Pršut na piciVprašanje se zdi preprosto, a sproži presenetljivo burne razprave. Damo pršut na pico pred peko ali šele potem? Za nekatere je odgovor samoumeven, za druge skoraj svetoskrunski. Resnica pa je bolj umirjena in predvsem povezana z razumevanjem sestavin, toplote in okusa.
Pršut ni navadna salama in pico si zasluži obravnavo, ki spoštuje njegovo teksturo in aromo. V italijanskih picerijah na to vprašanje redko odgovarjajo z besedami. Odgovor je na krožniku. A domača kuhinja ima svoja pravila in svoje napake.
Zakaj pršut ni navaden dodatek?
Pršut je suhomesnat izdelek, ki zori počasi in pri nizkih temperaturah. Njegova vrednost je v tankih rezinah, nežni maščobi in kompleksnem okusu. Visoka temperatura pečice mu ne koristi. Toplota spremeni strukturo mesa. Maščoba se stopi, meso se izsuši, aroma se izgubi. Pršut, pečen pri visoki temperaturi, pogosto postane trd in slan. Namesto elegance dobi ostrino.
Kaj se zgodi, če pršut spečemo?
Pršut na pici, ki gre v pečico, izgubi tisto, zaradi česar ga sploh dodamo. Rezinam zmanjka prožnosti, robovi se zvijejo, okus pa postane bolj agresiven. Pri zelo vročih pečicah se lahko zgodi celo, da se zažge. Takšna pica je lahko vizualno privlačna, a okus pogosto razočara. To ni napaka recepta, temveč neupoštevanje narave sestavine.
Pršut po peki je klasična izbira
Večina picopekov in kuharskih mojstrov se strinja v eni točki. Pršut gre na pico po peki. Tako ohrani svojo teksturo, aromo in značaj.
Toplota pice je dovolj
Sveže pečena pica ima dovolj toplote, da pršut rahlo ogreje. Rezine se zmehčajo, maščoba se rahlo stopi, okus pa ostane poln. Pršut se poveže s paradižnikom, sirom in testom, ne da bi izgubil svojo identiteto.
To je tudi razlog, zakaj se pršut pogosto dodaja skupaj z rukolo ali parmezanom. Vse te sestavine najbolje delujejo brez dodatne peke.
Kdaj je pršut res v ospredju?
Če je pršut kakovosten, naj bo glavni poudarek. Dodajanje po peki mu omogoči, da izstopa. Takšna pica je preprosta, a izrazita. Manj je več, kar pri pršutu še posebej velja.
Pica z baziliko, mocarelo in kuhanim pršutomObstajajo izjeme, a so redke
Nekateri prisegajo na zelo kratko peko pršuta. Gre za trenutek, ko pico vzamejo iz pečice, dodajo pršut in jo vrnejo za nekaj sekund. Ta pristop zahteva natančnost in dobro pečico.
Tanek rez in prava temperatura
Če je pršut zelo tanko narezan in pečica ni pretirano vroča, lahko kratek stik s toploto ustvari zanimiv rezultat. A meja med prijetnim in prepečenim je zelo tanka. Zato tak način ni priporočljiv za domačo kuhinjo brez izkušenj.
Kaj pravijo izkušnje iz domače kuhinje
Pri domači peki je odgovor skoraj vedno enak. Pršut dodamo po peki. Tako se izognemo napakam in dobimo uravnotežen okus. Testo ostane hrustljavo, sir sočen, pršut pa mehak in aromatičen.
Dodajanje pršuta po peki omogoča tudi prilagodljivost. Vsak si lahko doda količino po okusu, kar je pri družinskih večerjah pogosto dobrodošlo.
Zakaj se vprašanje sploh pojavlja?
Del razloga je vizualni. Pica s pečenim pršutom izgleda drugače. Drugi del je navada. Mnogi doma na pico dodajo vse sestavine hkrati, brez razmisleka o tem, kako se obnašajo pri peki. A prav razmislek loči povprečno pico od tiste, ki jo z veseljem ponovimo.
Preprost odgovor, ki deluje
Če želimo ohraniti okus, teksturo in značaj pršuta, ga na pico dodamo po peki. Tako ravnajo tudi tam, kjer pico jemljejo resno. Vse drugo so kompromisi, ki redko prinesejo boljši rezultat. Pica je preprosta jed, a prav v preprostosti se skriva razlika. Pršut si zasluži spoštovanje, pica pa ravnotežje.
Objava Gre pršut na pico prej ali potem? Odgovor, ki razdeli ljubitelje pice se je pojavila na Vse za moj dan.

2 hours ago
9









English (US)