ARTICLE AD
Grška vlada je presenetila številne dopustnike z avtodomi z nenadnim zakonom, ki močno omejuje prosto parkiranje avtodomov. Po novem se lahko kazni povzpnejo celo do 3.000 evrov, za vztrajanje na napačnem mestu pa zakon predvideva tudi zapor. Lastniki avtodomov v Grčiji opozarjajo na neustrezno zakonodajo, ki je bila sprejeta brez javne razprave. Načrtujejo proteste, pri čemer se kot leto 2012 znova omenja možnost kriminalizacije kampiranja izven kampov.

Dopust z avtodomom v Grčiji – idila, ki se utegne končati
Grčija je dolga leta veljala za eno najbolj avtodomarjem prijaznih držav v južni Evropi. Obdana z otoškimi pokrajinami, odročnimi zalivi in dolgo obalo, je ponujala nekaj, kar so mnoge druge evropske destinacije začele omejevati – svobodo gibanja in možnost prenočitve sredi narave brez visokih stroškov uradnih kampov.
Slovenci smo med tistimi, ki Grčijo redno obiskujemo z avtodomi. Brez omejitev smo lahko raziskovali Peloponez, pristajali na plažah Lefkade in se ustavljali v sencah obalnih borovcev. A to obdobje se očitno zaključuje.
V začetku maja so grški mediji, med njimi tudi vplivni dnevnik Kathimerini, razkrili, da je že od januarja v veljavi zakon, ki prepoveduje postajanje z avtodomom za več kot 24 ur izven določenih uradnih kampov ali posebej označenih občinskih parkirišč.
Kaj zakon določa in zakaj razburja
Nova pravila so stroga in natančna. Po zakonu je:
- parkiranje avtodoma ali postavljanje šotora za več kot 24 ur prepovedano,
- prepoved velja tudi na zasebnih zemljiščih, če tam stoji več kot en avtodom,
- kazni znašajo 300 evrov na osebo,
- v primeru neplačila je možna globa do 3.000 evrov ali celo do 3 mesece zaporne kazni,
- prepovedano je ustavljanje in prenočevanje na arheoloških najdiščih, v bližini plaž, ob gozdnih robovih, na klasičnih javnih parkiriščih in vseh drugih javnih površinah.
Poudarek zakona je na zaščiti okolja, kulturne dediščine in podpore registriranim kampom. A kritiki opozarjajo, da zakon zgreši cilj. Namesto usmerjanja turističnega toka, kaznuje celotno skupnost ljubiteljev avtodomarskega načina potovanja.
Avtodomarji: ignorirani in kaznovani
Grško združenje lastnikov avtodomov, ki združuje preko 500 članov, je ogorčeno. Pravijo, da jih pri pripravi zakona nihče ni vprašal za mnenje ali povabil k javni razpravi. Predstavnica združenja Georgia Karlou je za Kathimerini povedala, da so za spremembe izvedeli šele, ko so konec aprila prvi člani prejeli kazni.
“Ukrepi so nesorazmerni, država želi vsako obliko parkiranja obravnavati kot kršitev, četudi gre le za kratek počitek,” je opozorila.
V združenju že pripravljajo pravno akcijo in opozarjajo, da bi lahko po državi organizirali protestne konvoje avtodomov. Podobna situacija se je že zgodila leta 2012, ko so oblasti poostrile ukrepe proti »divjemu kampiranju«, kar je vključevalo celo kazenski pregon brez dokazov o škodi okolju.
Zaščita kampov ali omejitev svobode?
Eden izmed uradnih ciljev zakona je zaščita legalnih kampov. A lastniki avtodomov opozarjajo, da kampi ne zadostujejo povpraševanju in pogosto niso odprti celo leto. Poleg tega kampi pogosto ne ponujajo prave svobode, ki jo iščejo avtodomarji – tisto svobodo, ki vključuje prenočitev tik ob obali, zgodnje jutranje kopanje ali večer ob ognju s pogledom na morje.
Za mnoge evropske turiste – med njimi številne Slovence – je prav ta občutek svobode bistvo avtodomarskega življenjskega sloga. Novi zakon pa jih potiska v strogo reguliran okvir.
Grška država s tem tvega padec specifičnega segmenta turizma, ki ni zanemarljiv. Po ocenah združenja je v Grčiji registriranih več kot 2.000 avtodomov, poleti pa državo obiščejo še tisoči turistov z avtodomi iz drugih evropskih držav. Če bodo kazni vztrajale, bi se promet utegnil preusmeriti v bolj odprte države, kot so Albanija, Turčija ali severna Makedonija.
Kaj pomeni novi zakon za Slovence?
Za Slovence, ki poleti načrtujejo dopust v Grčiji z avtodomom, to pomeni previdnost. Prenočevanje izven uradnih kampov ni več varno, tudi če ste na videz sami sredi narave. Prisotnost policije na priljubljenih lokacijah, še posebej v bližini arheoloških najdišč, zalivov in plaž, je vse pogostejša.
Omejitve veljajo tudi na sicer običajnih postajališčih ob cestah ali v manjših vaseh. Če lastnik zasebnega zemljišča dovoli postanek več avtodomom, lahko tudi sam dobi kazen.
Najbolj varna možnost ostajajo registrirani kampi, a ti so lahko poleti prepolni, ponekod pa jih sploh ni. To dodatno zapleta položaj in odpira vprašanja o uravnoteženosti nove zakonodaje.
Zakon že v veljavi, pojasnil (še vedno) malo
Čeprav zakon velja že od januarja, so informacije o njem šele zdaj pricurljale do širše javnosti. To še dodatno poglablja občutek nezaupanja. Turisti iz tujine se ob uvedbi kazni znajdejo v pravni praznini – brez predhodnega obvestila, v jeziku, ki ga ne razumejo, in pogosto brez možnosti pritožbe.
Ministrstvo za turizem zakon utemeljuje s cilji izboljšanja higiene, zaščite okolja in preprečevanja zlorabe javnega prostora. Toda ali je popolna prepoved res edina pot do teh ciljev?
Ssvoboda na kolesih pod vprašajem?
Grčija tvega, da z nekomuniciranim in restriktivnim zakonom odvrne točno tisto skupino turistov, ki jo je desetletja privabljala. Avtodomarji ne veljajo za množične turiste – pogosto so spoštljivi do narave, samostojni in s seboj prinašajo tudi lokalno potrošnjo.
Namesto kazni bi bila lahko pot v smeri urejenih postajališč, sodelovanja z lokalnimi skupnostmi in boljše informiranosti. A dokler se to ne zgodi, ostaja Grčija destinacija, ki je za mnoge avtodomarje vsaj začasno zaprla vrata.
Objava Grčija ne bo več raj za avtodomarje? Novi zakon namreč prinaša veliko sprememb se je pojavila na Vse za moj dan.