
Grčija bo Bolgariji vrnila posmrtne ostanke zadnjega carja dežele, preden jo je osvojilo Bizantinsko cesarstvo. V Sofiji so si že dlje časa prizadevali za vrnitev posmrtnih ostankov, pripisanih carju Samuelu, ki je vladal med letoma 997 in 1014. Odkrili so jih med izkopavanji, ki so jih začeli leta 1965 v baziliki na otoku Prespanskega jezera.
Vrnitev posmrtnih ostankov carja je v torek napovedal bolgarski premier Rumen Radev. Uradno jih bodo predali v soboto v Muzeju bizantinske kulture v Solunu, kjer so bili shranjeni, na slovesnosti, ki jo bo gostil grški premier Kiriakos Micotakis, poroča francoska tiskovna agencija AFP. “Spomin na carja Samuela danes združuje državi, namesto da bi ju ločeval,” je dejal Radev in se zahvalil grškemu kolegu Micotakisu za “politični pogum” in “prijateljstvo”, ki povezuje oba naroda. Samuelovo vladavino je zaznamoval stalen boj proti Bizantincem. Umrl je zaradi srčnega infarkta po tem, ko je po katastrofalnem porazu v bitki bizantinski cesar Bazilij II. ukazal oslepiti in vrniti 15.000 njegovih mož. Carjeve posmrtne ostanke bodo nato z vojaškim letalom prepeljali v Sofijo, kjer je predvidena javna slovesnost, ki ji bo sledil sprevod do cerkve sv. Sofije. Radev je Bolgare pozval, naj ga pospremijo v sprevodu do cerkve sv. Sofije na njegovi zadnji poti. Bolgarska vlada je v torek z Atenami sklenila dogovor, ki predvideva vzajemno predajo zgodovinskih, verskih in kulturnih predmetov ter relikvij. V skladu z dogovorom bodo Atene predale tudi posmrtne ostanke iz dveh drugih sarkofagov, ki jih bolgarske oblasti pripisujejo Samuelovemu sinu in nasledniku Gavrilu Radomirju ter drugim članom kraljeve družine.

1 hour ago
18












English (US)