S presežkom lani poslovali vsi sektorji, razen države

Slovensko gospodarstvo je lani izkazalo presežek s tujino. S presežkom so poslovali vsi sektorji, razen države, ki je ustvarila primanjkljaj. Finančne in nefinančne družbe so presežek v primerjavi z letom prej zmanjšale, gospodinjstva pa so ga povečala. Stopnja varčevanja gospodinjstev se je zvišala, je danes objavil državni statistični urad.

Slovensko gospodarstvo je leta 2025 ustvarilo 2,388 milijarde evrov presežka, kar je bilo manj kot leta 2024, ko ga je bilo za 3,549 milijarde evrov. Delež presežka v bruto domačem proizvodu (BDP) je upadel s 5,3 na 3,4 odstotka. Saldo menjave blaga in storitev s tujino je znašal 3,874 milijarde evrov, leto prej pa 4,439 milijarde evrov, saj je bila rast uvoza izrazitejša od rasti izvoza. Medtem ko je bila pri blagu rast uvoza 2,5-odstotna, je bila pri izvozu le 0,2-odstotna. Pri storitvah je bila rast 4,6-odstotna na uvozni in 6,3-odstotna na izvozni strani. Bruto nacionalni dohodek je znašal 70,846 milijarde evrov, kar je 5,6 odstotka več kot predlani. Njegov obseg določa višino prispevka, ki ga Slovenija vplačuje v proračun EU, so spomnili državni statistiki. Nefinančne družbe so lani ustvarile 126 milijonov evrov presežka (0,2 odstotka BDP), leto prej 533 milijonov evrov oz. 0,8 odstotka BDP. Finančne družbe so medtem poslovale z 204 milijoni evrov presežka, leto prej s 545 milijoni evrov. Na drugi strani je imela država primanjkljaj v višini 1,812 milijarde evrov (2,5 odstotka BDP). Leta 2024 je primanjkljaj znašal 572 milijonov evrov (0,8 odstotka BDP). Prihodki so se povečali za 7,2 odstotka, izdatki pa za 11,1 odstotka. K porastu prihodkov države so največ pripomogli socialni prispevki, sledili so davki na proizvodnjo in uvoz ter davek na dohodek. K povečanju izdatkov pa so največ prispevali socialni prejemki v denarju in naravi, sredstva za zaposlene in bruto investicije v osnovna sredstva, so nanizali v statističnem uradu. Sektor gospodinjstev, vključno s sektorjem nepridobitnih institucij, ki opravljajo storitve za gospodinjstva, je izkazal 3,870 milijarde evrov presežka. V strukturi celotnega dohodka gospodinjstev imajo največji delež sredstva za zaposlene, sledijo socialni prejemki v denarju in naravi. Medtem ko je delež prvih glede na leto prej ostal nespremenjen (51,6 odstotka), se je delež drugih malenkost zvišal, namreč s 30,2 na 30,8 odstotka. Razpoložljivi dohodek, ki ostane gospodinjstvom po plačilu vseh obveznosti ter je namenjen potrošnji in varčevanju, se je povečal za 5,2 odstotka na 42,188 milijarde evrov. Rast razpoložljivega dohodka je za 4,3 odstotka presegla rast izdatkov za končno potrošnjo gospodinjstev, kar pomeni, da se je delež bruto varčevanja v razpoložljivem dohodku gospodinjstev povečal. Stopnja bruto varčevanja gospodinjstev, ki izraža delež bruto varčevanja v razpoložljivem dohodku gospodinjstev, je znašala 14,7 odstotka in je bila glede na leto 2024 višja za 0,7 odstotne točke. S tem se je izenačila s stopnjo za povprečje v evrskem območju in je bila višja od povprečja EU, kjer je znašala 14,3 odstotka.