Podrejeni zahtevam krožnega gospodarstva in varčevanja z energijo
Gradbeni materiali se razvijajo v okvirih, ki jih določa smer gibanja celotne družbe in gospodarstva, poleg novosti pa posebno pozornost namenjajo bogatenju lastnosti že uveljavljenih materialov.
Razvoj gradbenih materialov bodo, poleg klasičnih zahtev, kot sta dolgoročna obstojnost in varnost uporabnikov objektov, določale zapovedi krožnega gospodarstva, energetske učinkovitosti in trajnostnega razvoja – tako pri izdelavi kot uporabi.
Novi materiali bogatijo klasične
Pri konstrukcijskih materialih gre razvoj v smer združevanja različnih materialov v kompozite, ki so bolj nosilni in hkrati lažji. V ospredju so plastike, armirane z različnimi vrstami mineralnih vlaken, v obliki tkanin, trakov in kablov, ki se uporabljajo predvsem pri rekonstrukcijah in utrditvah obstoječih stavb. Širi se tudi uporaba karbona za utrditev obstoječih, premalo armiranih betonov.
Pri sekundarnih elementih (fasadni elementi, stavbno pohištvo, toplotne izolacije, hidroizolacije in talne obloge) se bodo izboljševale lastnosti klasičnih materialov, npr. s premazi ali utrditvami. Pri mešanih sistemih pa lahko, skupaj s klasičnimi, novi materiali nastopajo tudi pri konstrukcijskih materialih, npr. konstrukcijsko steklo.
Razvoj gre tudi v smeri kompozitnih materialov, nanotehnologij (zlasti pri izolativnih materialih), povezanih struktur, tankostenskih elementov, inovativnih uporab lesa in sovprežnih konstrukcij.
Materiali za skoraj nič-energijsko gradnjo
Razvoj v EU gre v smer skoraj nič-energijske gradnje. Pri njej so potrebni bolj učinkoviti toplotno izolativni materiali, večfunkcijski gradbeni proizvodi, kot so učinkoviti fasadni in strešni elementi, ki proizvajajo elektriko iz sončne energije, pa tudi strojniški sistemi, npr. za mehansko prezračevanje z vračanjem odpadne toplote.
Prav tako pa strokovnjaki napovedujejo razvoj fazno spremenljivih materialov, ki bodo v prihodnosti omogočali tudi shranjevanje sončne energije.
Moč 3D tiska v gradbeništvu
Velik razvojni potencial v sebi nosi 3D tisk, ki se bo v prihodnosti lahko množično uporabljal pri posameznih elementih, kasneje pa tudi pri celih objektih. Trenutno se največ uporablja v proizvodnji prefabrikatov in že pri gradnji zahtevnejših objektov, npr. v mostogradnji z uporabo kompozitnih materialov (mikroarmirani beton).
Tehnologija 3D tiska je hitrejša, učinkovitejša in cenejša od tradicionalnih metod gradnje. S 3D tiskanjem se zmanjša tudi količina odpadkov, saj se uporabijo le materiali, potrebni za določeno delo.
Gradbeni materiali, ki prihajajo
- Aerogel iz silicijevega dioksida
- Samoobnavljajoči se beton
- Bambusov vezani les
- 3D tiskani gradbeni materiali
- Fotovoltaični stekleni bloki
- Termohromni materiali
- Grafenski beton
- Pametni materiali
- Bio beton
- Reciklirani gradbeni materiali
Vir: Stireks
Kljub razvoju klasični gradbeni materiali še vedno v ospredju
Čeprav je razvoj na področju gradbenih materialov dinamičen in zajema številna področja, klasični gradbeni materiali ostajajo v ospredju. Pomembno bodo vlogo imeli tudi v prihodnje, lahko pa pričakujemo, da se bodo njihove lastnosti vztrajno bogatile. Pri nosilnih konstrukcijah so to beton, penobeton in plinobeton, opečni bloki, lesen ali jeklen skelet in montažna stenska konstrukcija. Pri izolativnih pa prevladujejo polistiren, kamena volna, steklena volna, celulozni in lesni kosmiči, penjeno steklo ter poliuretan.
The post Gradbeni materiali prihodnosti: krožno gospodarstvo, energija in nove tehnologije appeared first on Eko Dežela.

3 hours ago
30











English (US)