Gospodarski krog vidi razvojno kapico kot prvi korak do širših reform

Gospodarski krog pozdravlja razvojno kapico, ki jo uvaja Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS), kot pomemben in dolgo pričakovan razvojni ukrep.

Gospodarski krog povezuje 17 ključnih gospodarskih in kmetijskih organizacij v Sloveniji, ki skupaj predstavljajo širok spekter podjetij, panog in poslovnih skupnosti. Kot opozarjajo njegovi člani, ima Slovenija na mednarodni stopnji eno najvišjih obremenitev dela. Spada med redke države EU, ki nimajo zgornje meje za obračun socialnih prispevkov.  Tako, sporoča Gospodarski krog, prinaša razvojna kapica rešitev  za razvojno najzahtevnejša delovna mesta, kamor spadajo inženirji, raziskovalci, razvojni strokovnjaki, strokovnjaki za umetno inteligenco, digitalizacijo, farmacijo in druge profile z visoko dodano vrednostjo.

Ravno za te poklice Slovenija tekmuje na na globalnem trgu talentov, obenem pa ti ljudje največ prispevajo v javne blagajne. “Zato v Gospodarskem krogu pozivamo, da razvojna kapica zaživi in da ji sledijo nadaljnji razvojno naravnani ukrepi”, sporoča to omrežje gospodarstvenikov in kmetovalcev.

Slovenija danes tekmuje  z državami, ki znajo ustvariti okolje za najboljše talente in za razvojne oddelke podjetij. Slovenska podjetja morajo potemtakem nuditi strokovnjakom konkurenčno plačo, a si to težje privoščijo, kot podobna podjetja v Avstriji, Nemčiji ali na Hrvaškem. “V sodobnem gospodarstvu se investitorji ne odločajo zgolj glede na višino plač, temveč predvsem glede na skupni strošek dela, dostopnost kadrov in predvidljivost poslovnega okolja”, pravijo pri Gospodarskem krogu.

Obenem opozarjajo,da zaradi trenutne ureditve najboljši kadri odhajajo ali v sploh ne pridejo k nam, razvojni in vodstveni oddelki se selijo v bližnjo soseščino, investicije pa iščejo prijaznejša okolja. Sicer postavljeno mejo razvojne kapice pri 7.500 evrih presega približno 13 tisoč posameznikov, kar nakazuje na dejstvo, da so v Sloveniji delovna mesta z najvišjo dodano vrednostjo izjemno maloštevilna, zaradi česar je potrebno ustvariti okolje, v katerem se bodo povečala: “Cilj razvojne kapice ni ugodnost za obstoječih 13 tisoč zaposlenih, temveč ustvarjanje pogojev, da bo takšnih delovnih mest v Sloveniji bistveno več.”

Avtor Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

V Sloveniji imajo bolniška nadomestila in starševska nadomestila zgornje meje, a vplačila prispevkov ostajajo neomejena. To pomeni, da je določena zgornja meja pravic, ne pa tudi obveznosti. Posameznik zato v sistem vplača bistveno več, kot lahko iz njega kadar koli prejme. Čeprav gre to deloma razumeti kot izraz solidarnosti, se je treba vprašati kje je meja? Kdaj se začne na takšen način zavirati prav tiste delovne aktivnosti, ki socialno državo dolgoročno financirajo?  “Razvojno kapico poznata tudi Avstrija in Nemčija, ki sodita med najuspešnejše socialne države v Evropi,” opozarja Gospodarski krog. Zato vidijo razvojno kapico kot “ukrep, ki skuša vzpostaviti boljše ravnovesje med solidarnostjo in konkurenčnostjo.”

Sicer ob tem izpostavljajo, da bi bilo treba razvojno kapico postaviti precej nižje, denimo pri dvakratniku povprečne plače, da bi vključevala večji krog razvojnih kadrov in imela močnejši učinek na konkurenčnost. Zato v rešitvi ZIURS vidijo predvsem krvi korak po več kot 30 letih odlašanja, ne kot dokončno rešitev. Verjamejo, da bo ta ukrep le začetek “širše reforme davčnega in poslovnega okolja.” Za resničen razvoj pa, da je potrebna druga stopnja “s celostnimi ukrepi na področjih produktivnosti, investicij, digitalizacije, debirokratizacije, razvoja kadrov in učinkovitejšega poslovnega okolja.”

[1/3] Slovenija pri razvojnih kadrih ne tekmuje le z višino neto plače, ampak s celotnim stroškom dela. Če je ta bistveno višji kot v primerljivih državah, kadri in razvojni oddelki odhajajo drugam. Razvojna kapica je zato nujen prvi korak. pic.twitter.com/vwFcKFnVRn

— Gospodarska zbornica Slovenije (@GZSnovice) August 19, 2026