V teh dneh so se po vinogradih oglasili klopotci: čemu pravzaprav služijo?

V drugi polovici poletja se iz vinorodnih gričev znova zasliši značilen lesen ropot. Klopotce vinogradniki tradicionalno postavljajo med koncem julija in sredino avgusta, ko začne grozdje zoreti, predvsem v Prlekiji, Halozah, Slovenskih goricah in drugih vinorodnih delih Slovenije. Njihova prvotna naloga je bila povsem praktična: z glasnim, ritmičnim zvokom so odganjali ptice od sladkega grozdja, danes pa klopotec predstavlja tudi pomemben del vinogradniške kulturne dediščine.

Kdor se avgusta zapelje skozi vinorodne kraje vzhodne Slovenije, jih zato težko spregleda. Visoko nad trtami se obračajo vetrnice, lesena kladivca udarjajo ob desko, zvok pa se ob vetru razlega daleč čez griče.

Za stare vinogradnike ta zvok ni pomenil samo odganjanja škorcev. Oznanjal je, da se leto v vinogradu preveša v zadnji in najpomembnejši del: grozdje dozoreva in približuje se trgatev.

Klopotec v vinogradu

Kaj je klopotec in kako sploh deluje?

Klopotec je lesena naprava na visokem drogu, ki jo poganja veter. Na prvi pogled nekoliko spominja na preprosto vetrnico, vendar je njen namen drugačen.

Veter zavrti lopatice in os, ta pa premika lesena kladivca. Kladivca med vrtenjem udarjajo ob resonančno desko ter ustvarjajo značilen, ponavljajoč se ropot. Hitrost udarjanja se spreminja glede na moč vetra.

Pomemben del je tudi rep klopotca, ki napravo obrača v smer, kjer lahko veter najbolje poganja vetrnico.

Različna vinorodna območja so razvila svoje izvedbe. Za Slovenske gorice je značilna predvsem štirikraka vetrnica, haloški klopotci pa imajo pogosto šest lopatic. Tudi izbira lesa ni bila naključna, saj različne vrste lesa ustvarjajo nekoliko drugačen zvok.

Najpomembnejša naloga so bili škorci

Pozno poleti postane grozdje sladko in privlačno za ptice. Številčna jata škorcev lahko vinogradniku povzroči precej škode, zato so ljudje iskali načine, kako pridelek zaščititi. Klopotec je bil ena od rešitev.

Neprestano premikanje in udarjanje je motilo ptice ter zmanjšalo možnost, da bi se dalj časa zadrževale med trtami. V preteklosti je zato stal ob skoraj vsakem pomembnejšem vinogradu, ponekod pa tudi ob domačih brajdah.

Današnji vinogradniki imajo na voljo tudi druga sredstva za zaščito pridelka, vendar klopotec zaradi tega ni izginil. Prav nasprotno.

Kdaj se klopotec postavi?

Enotnega dneva za postavljanje klopotca po vsej Sloveniji ni. Stari običaji omenjajo predvsem Jakobovo, 25. julija, Lovrenčevo, 10. avgusta, in veliki šmaren oziroma Marijino vnebovzetje 15. avgusta. V različnih vinorodnih krajih se je uveljavil nekoliko drugačen datum.

Prav zato se v teh avgustovskih dneh klopotci oglašajo na vedno več mestih. Njihov prihod je povezan z razvojem grozdja. Ob postavitvi je bilo vinogradniku jasno, da se obdobje nege vinograda počasi spreminja v čakanje na dozorevanje in priprave na trgatev.

Klopotec navadno ostane med trtami vse do trgatve oziroma jeseni. V nekaterih krajih so ga tradicionalno sneli najpozneje do Martinovega, 11. novembra, ko se zaključuje še eno pomembno poglavje vinogradniškega leta.

Kako so ga postavljali naši dedki?

Postavljanje velikega klopotca nikakor ni bilo opravilo za enega človeka. Napravo je bilo treba sestaviti, dvigniti na visok drog in pravilno uravnotežiti. Pomembno je bilo, da se je vetrnica prosto vrtela in da je rep lahko klopotec obračal proti vetru.

Pri delu so zato pogosto sodelovali družinski člani, sosedje in drugi vinogradniki. V ospredju sicer ni bila prireditev, temveč zaščita pridelka, vendar se je okoli postavljanja razvilo tudi druženje. Delo v vinogradu je bilo močno povezano s skupnostjo, zato je pomembnejše opravilo hitro postalo priložnost, ob kateri so se ljudje srečali.

Zvok je pomenil, da prihaja trgatev

Današnjemu obiskovalcu se lahko klopotec zdi predvsem zanimiv del pokrajine. Za človeka, ki je bil nekoč od pridelka neposredno odvisen, je imel precej bolj konkreten pomen. Za njim so bili meseci dela.

Rez trte, vezanje, okopavanje, zaščita pred boleznimi, vreme in poletne nevihte so odločali, kaj bo jeseni prišlo v klet. Prvi zvok klopotca je pomenil, da je večji del poti opravljen. Grozdje je začelo dobivati sladkor, trgatev pa ni bila več oddaljena prihodnost.

Zato je imel klopotec poleg praktične funkcije tudi vlogo glasnika poznega poletja. Njegov zvok je povedal nekaj, česar ni bilo treba zapisati na koledar: vinograd se približuje svojemu vrhuncu.

Zakaj jih postavljamo še danes?

Klopotec danes ne nosi več celotnega bremena varovanja vinograda. Sodobno vinogradništvo uporablja mreže, različne odvračalne sisteme in druge načine zaščite pred pticami. A kljub temu klopotci niso izginili.

Vinogradniška društva jih vsako poletje postavljajo na Jeruzalemu, v Halozah, Slovenskih goricah in drugod, pogosto ob spremljevalnem programu in druženju. Letošnje avgustovske postavitve tako znova potekajo na več krajih.

Njihova funkcija se je razširila. Klopotec je postal prepoznaven simbol vinogradniške pokrajine, dela na zemlji in znanja, ki se je prenašalo med generacijami.

Za vinogradnika še vedno pomeni, da je grozdje vstopilo v občutljivo obdobje dozorevanja. Za kraje, kjer klopotce postavljajo že desetletja ali stoletja, pa predstavlja nekaj še bolj preprostega: poletje se počasi nagiba proti jeseni, med trtami pa se že čuti prihod trgatve.

Trta že spušča sokove: kaj to pomeni za vinograd ali brajde na vrtu

Oreha ne sadimo ob vinogradih in njivah – razlogi niso le v senci, temveč v kemiji

Prizor, ki ga pozimi pogosto vidimo v vinogradih: zakaj so mlade trte ovite v folijo

Objava V teh dneh so se po vinogradih oglasili klopotci: čemu pravzaprav služijo? se je pojavila na Vse za moj dan.