Več kot polovica rek v Sloveniji v nizkovodnih razmerah, ponekod je stanje izredno

Vodnatost slovenskih rek je sredi avgusta majhna, nizkovodne razmere pa Agencija Republike Slovenije za okolje beleži na več kot polovici vodomernih postaj. Na približno desetini postaj so razmere za ta del leta celo izredno nizkovodne. Med najmanj vodnatimi so trenutno Mura, Soča, Sava v spodnjem toku in Krka, težave pa niso omejene le na reke, saj primanjkljaj vode beležijo tudi tla in podzemne vode.

Podatki ARSO kažejo, da gre za precej razširjene sušne razmere, ki se bodo v prihodnjih dneh marsikje še nadaljevale. Predvsem na Savinjskem in Dolenjskem se lahko nizkovodne razmere še stopnjujejo, medtem ko bi plohe in nevihte v začetku prihodnjega tedna lahko prinesle nekaj izboljšanja predvsem severozahodu države.

Pretoki nekaterih rek so pod dolgoletnimi minimumi

Posebej izstopa primerjava zadnjih 30 dni z obdobjem 1991 – 2020. Povprečni 30-dnevni pretoki Mure, Drave, Soče, Ljubljanice, Krke s pritoki ter Save v zgornjem toku so trenutno manjši od najmanjših povprečnih pretokov, izmerjenih v primerljivem obdobju referenčnih let. Večina drugih rek ima srednje 30-dnevne pretoke pod 25. percentilom primerjalnega obdobja.

ARSO nizkovodne razmere na posamezni vodomerni postaji opredeljuje takrat, ko je povprečni dnevni pretok manjši od 25. percentila najmanjših dnevnih pretokov za tekoči mesec v obdobju 1991 – 2020. Pri izrednih nizkovodnih razmerah pretok pade pod peti percentil.

Preprosteje povedano: na številnih lokacijah zdaj ne spremljamo zgolj običajno nizkih poletnih pretokov, temveč vrednosti, ki se pojavljajo razmeroma redko. To je dobro vidno tudi ob rekah. Ponekod so razkriti prodnati deli strug, gladine so bistveno nižje, manjši pritoki pa imajo le malo vode.

Pretočna akumulacija hidroelektrarne Brežice

V Spodnjem Posavju bi potrebovali okoli 100 milimetrov dežja

Še izrazitejši je primanjkljaj v površinskem sloju tal. ARSO trenutno beleži izjemno sušne razmere na Gorenjskem, Notranjskem, v Ljubljani z okolico, Beli krajini, na Dolenjskem in v Spodnjem Posavju, deloma pa tudi na Goriškem in Savinjskem.

Zelo sušne razmere prevladujejo na Kočevskem, v Pomurju, Podravju in na Koroškem ter na Obali, Zgornjesavskem in Bovškem.

Razlika med posameznimi območji se dobro pokaže pri količini padavin, ki bi bila potrebna za vrnitev proti običajnemu vodnobilančnemu stanju.

Na območjih z zelo sušnimi razmerami bi po podatkih ARSO potrebovali približno 25 do 50 milimetrov padavin, na Obali okoli 15 milimetrov. Na območjih z izjemno sušnimi razmerami primanjkljaj dosega približno 60 do 85 milimetrov.

V Spodnjem Posavju je ocena še višja, okoli 100 milimetrov. Takšne količine praviloma ne nadomesti ena kratka poletna nevihta. Čeprav lahko močan naliv hitro prinese nekaj deset milimetrov dežja, velik del vode ob intenzivnih padavinah odteče po površini, razporeditev neviht pa je poleti zelo neenakomerna.

Za postopno izboljšanje stanja so zato pomembnejše dovolj obilne in časovno daljše padavine.

Dež prihaja, vendar vseh težav ne bo odpravil

V prihodnjih dneh bo po napovedi še prevladovalo sončno in stabilno vreme, naslednji teden pa naj bi bil vremensko bolj spremenljiv.

Plohe in nevihte bodo ponekod zmanjšale primanjkljaj v površinskem sloju tal. ARSO pričakuje, da bi se lahko v večjem delu Slovenije vodnobilančne razmere izboljšale vsaj za eno stopnjo glede na trenutno stanje.

Toda veliko bo odvisno od tega, koliko dežja bo dejansko padlo in kje.

Poletne nevihte lahko enemu območju prinesejo obilne padavine, nekaj kilometrov stran pa ostane skoraj povsem suho. Zato nekaj nevihtnih dni še ne pomeni samodejnega konca sušnih razmer.

Pri rekah naj bi bilo izboljšanje sprva opaznejše predvsem na severozahodu Slovenije. Drugod bodo nizki pretoki predvidoma vztrajali dlje.

Podzemna voda se še naprej znižuje

Še počasneje se odziva podzemna voda. Med 6. in 13. avgustom se je v večjem delu Slovenije nadaljevalo obdobje zmerne suše podzemnih voda. Zelo sušne razmere so trenutno prisotne v Savinjski, Bovški, Dolenjski, Kočevski, Koroški, Ljubljanski in Obalni regiji.

Gladine podzemne vode se po državi še naprej postopoma znižujejo. ARSO v kratkem tudi ne pričakuje pomembnejšega obnavljanja zalog. Gladine naj bi še naprej padale, zmanjšala pa se bo tudi izdatnost številnih izvirov.

Podzemne vode se namreč ne odzivajo tako hitro kot manjši površinski vodotoki. Nekaj močnih ploh lahko potok v nekaj urah občutno dvigne, vendar voda za učinkovito napajanje vodonosnikov potrebuje čas in primerne razmere.

Po oceni ARSO se lahko stanje podzemne vode na običajno raven vrne predvsem ob obilnejših in dolgotrajnejših padavinah.

Soča v Bovcu

Avgustovski dež bo pomembnejši, kot se morda zdi

Trenutna slika zajema več delov vodnega kroga hkrati. V rekah je vode malo, površinski sloj tal ima velik vodni primanjkljaj, podzemne vode pa se še znižujejo.

To pomeni, da nekaj deževnih ur sicer lahko hitro spremeni videz vrta ali nekoliko dvigne manjši potok, ne more pa takoj nadomestiti primanjkljaja, ki je nastajal več tednov.

Za vrtove in kmetijske površine bodo padavine prihodnjega tedna dobrodošle. Za večje reke in predvsem za podzemne zaloge bo pomembno, ali bo sledilo daljše obdobje bolj enakomernih padavin.

Najbolj zaskrbljujoč podatek ostaja, da so nizkovodne razmere že prisotne na več kot polovici spremljanih vodomernih postaj, hkrati pa skoraj vsa Slovenija beleži primanjkljaj vode v tleh.

Avgustovski dež zato letos ne bo pomenil samo nekaj hladnejših dni. Za marsikateri del države bo odločilen predvsem odgovor na vprašanje, koliko vode bo dejansko prišlo do rek, tal in nazadnje tudi do podzemnih vodonosnikov.

Sava pri Čatežu se je letos poleti segrela na 31,5 stopinje: kako vroča je bila doslej

Ideja za izlet – Zelenci, reka Sava Dolinka in Kranjska Gora

Ob NEK se je pokazal nenavaden prizor, vendar je razlog povsem pričakovan

Objava Več kot polovica rek v Sloveniji v nizkovodnih razmerah, ponekod je stanje izredno se je pojavila na Vse za moj dan.