Gorski reševalci letos že več kot 600-krat na pomoč: številne nesreče bi lahko preprečili

Slovenske gore so vse bolj obiskane, z večjim številom obiskovalcev pa narašča tudi število posredovanj gorskih reševalcev. Do 8. septembra 2026 so zabeležili že 607 intervencij, kar je 18 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Med najpogostejšimi razlogi za posredovanje so nepoznavanje terena, zdrsi in slaba fizična pripravljenost, gorski reševalci pa opozarjajo, da bi bilo mogoče z boljšo pripravo in ustrezno opremo številne intervencije preprečiti.

Podatki Gorske reševalne zveze Slovenije kažejo, da bi lahko letošnje leto postalo rekordno po številu intervencij. V enakem obdobju lani so gorski reševalci posredovali 515-krat, letos pa že 607-krat.

Tudi poletje je bilo za reševalce zelo delovno. Od 1. junija do 8. septembra so posredovali pri 395 nesrečah, medtem ko so jih v enakem obdobju lani zabeležili 352. Samo v prvem tednu septembra so opravili 33 intervencij.

Število posredovanj se povečuje tudi dolgoročno. Leta 2015 je bilo opravljenih 430 intervencij, leta 2023, ki je bilo doslej rekordno, pa 685.

Predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Gregor Dolinar ob tem opozarja, da gre za rekorde, ki si jih nihče ne želi.

Največ težav zaradi nepoznavanja terena, zdrsov in slabe pripravljenosti

Med najpogostejšimi razlogi za letošnje intervencije je nepoznavanje terena, zaradi katerega so reševalci posredovali 146-krat. V 129 primerih je bil razlog zdrs, v 105 pa fizična nepripravljenost obiskovalcev gora.

V 72 primerih je bilo posredovanje potrebno zaradi neustrezne osebne ali tehnične opreme. Gregor Dolinar poudarja, da bi lahko že primerna obutev preprečila marsikateri zdrs.

Pred odhodom v gore je zato pomembno izbrati pot, ki ustreza fizični pripravljenosti, znanju in izkušnjam posameznika. Pomembna je tudi realna ocena psihološke pripravljenosti, predvsem pri poteh, ki vključujejo izpostavljene odseke ali grebene.

Veliko intervencij okoli Triglava in v Kamniško-Savinjskih Alpah

Med območji z največ nesrečami letos izstopata Triglav z okolico in območje Kamniško-Savinjskih Alp, veliko posredovanj pa je bilo tudi na območju Triglavskih jezer.

Gorski reševalci letos opažajo tudi več intervencij zaradi skalnih podorov in padajočega kamenja. Obiskovalcem zato svetujejo previdnost na izpostavljenih odsekih, preverjanje stabilnosti skale in uporabo čelade.

Reševalci se srečujejo tudi s pohodniki, ki šele med vzponom ugotovijo, da je izbrana pot zanje prezahtevna ali preveč izpostavljena. Čeprav niso poškodovani, se znajdejo v položaju, ko si ne upajo več ne naprej ne nazaj in potrebujejo pomoč.

Vremensko napoved je treba spremljati tudi med potjo

Pomemben del priprave na obisk gora je preverjanje vremena, vendar zgolj pogled na napoved pred odhodom ni vedno dovolj. Gregor Dolinar svetuje, naj pohodniki med potjo spremljajo tudi radarsko sliko padavin in se pravočasno odzovejo na približevanje neviht.

Slabo vreme ne predstavlja nevarnosti zgolj za pohodnike, temveč lahko močno oteži tudi reševanje. Helikopter v neugodnih vremenskih razmerah pogosto ne more poleteti, lahko pa je v času nesreče že na drugi intervenciji.

Letos je helikopter v gore in na težko dostopna območja poletel že 294-krat. Kljub temu številna reševanja še vedno zahtevajo zahteven peš dostop reševalcev in prenos poškodovanega do mesta, kjer ga lahko prevzame helikopterska ekipa.

Med reševanimi skoraj toliko tujcev kot Slovencev

Med ljudmi, ki so letos potrebovali pomoč v slovenskih gorah, je bilo 333 Slovencev, velik delež pa predstavljajo tudi tuji obiskovalci. Med njimi je bilo največ Čehov, Nemcev, Poljakov, Avstrijcev, Hrvatov, Italijanov in Francozov. Reševalci so skupno pomagali obiskovalcem iz več kot 25 držav.

Pri tujih turistih se po izkušnjah reševalcev pojavlja tudi težava, da se zaradi omejenega časa bivanja v Sloveniji kljub neugodnim vremenskim razmeram odločijo za načrtovan vzpon.

Skoraj polovica intervencij brez poškodb

Po oceni Gregorja Dolinarja bi bilo mogoče z boljšo pripravo in premišljenim ravnanjem preprečiti zelo veliko intervencij. Skoraj polovica posredovanj je namreč takšnih, pri katerih osebe niso poškodovane. Med razlogi so izčrpanost, bolezenska stanja ali precenjevanje lastnih sposobnosti.

Tudi del nesreč s poškodbami bi lahko preprečili z ustrezno opremo in bolj premišljeno izbiro poti. Hkrati gorski reševalci opozarjajo, da vseh nesreč ni mogoče preprečiti, saj gore tudi za izkušene obiskovalce predstavljajo določeno tveganje.

Čeprav se glavna poletna sezona zaključuje, dela za gorske reševalce s tem še ni konec. Gore so vse bolj obiskane tudi jeseni in pozimi, zato obdobja, ko bi bilo intervencij zelo malo, praktično ni več.

Obiskovalcem gora tako ostaja predvsem poziv k odgovornemu ravnanju: pot je treba prilagoditi svojim sposobnostim, poskrbeti za primerno opremo, spremljati vremenske razmere in se pravočasno obrniti, če razmere ali počutje ne omogočajo varnega nadaljevanja poti.

Vir: Dnevnik

The post Gorski reševalci letos že več kot 600-krat na pomoč: številne nesreče bi lahko preprečili appeared first on domžalec.si.