Zakaj se na Kamniškem ponavljajo težave s pitno vodo?

Prebivalci Kamnika in Komende so morali septembra zaradi mikrobiološke neskladnosti znova prekuhavati pitno vodo. V zajetju Iverje, ki je del sistema za oskrbo več kot 20.000 prebivalcev, so 9. septembra odkrili intestinalni enterokok. Po izvedenih ukrepih je bila voda po dveh dneh ponovno skladna, še vedno pa ni pojasnjeno, kako je do onesnaženja prišlo. Primer je dodatno pozornost vzbudil tudi zato, ker je bila to že druga mikrobiološka neskladnost na tem vodovodnem sistemu v manj kot letu dni.

Po odkritju bakterije so pristojni uvedli obvezno prekuhavanje vode. Ukrep je veljal za pitje in pripravo hrane, pa tudi za pranje živil, pripravo ledu in higieno rok. Vodovodni sistem so klorirali, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano pa je opravil ponovno vzorčenje. Rezultati so pokazali, da je voda po dveh dneh ponovno ustrezala zahtevanim merilom.

Podoben dogodek se je zgodil že oktobra 2025, ko so bakterijo E. coli odkrili v vodohranu Podgorje. Tokrat je bila neskladnost ugotovljena že na zajetju Iverje. Ali sta dogodka med seboj povezana, za zdaj ni mogoče potrditi.

Že najmanjša prisotnost zahteva ukrepanje

Septembrska analiza je v vzorcu pokazala eno kolonijsko enoto intestinalnega enterokoka na 100 mililitrov vode. Pri mikroorganizmih, ki kažejo na fekalno onesnaženje, je predpisana mejna vrednost nič, zato njihova prisotnost zahteva ustrezno ukrepanje.

Klara Kopše Zorko z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano je za Val 202 pojasnila, da najdba intestinalnega enterokoka kaže na možnost, da je bila voda v stiku z izločki ljudi ali toplokrvnih živali. Ob takšni ugotovitvi obstaja tudi možnost prisotnosti drugih mikroorganizmov, ki lahko povzročajo predvsem prebavne težave in druge zdravstvene zaplete.

Vodovodno omrežje bo potrebovalo dodatna vlaganja

Za upravljanje vodovodnega sistema skrbi Komunalno podjetje Kamnik. V njegovi pristojnosti je več kot 160 kilometrov javnega vodovodnega omrežja, prek katerega se s pitno vodo oskrbuje več kot 20.000 prebivalcev Kamnika in Komende. Nekateri deli infrastrukture so starejši, tudi drenažno zajetje Iverje izvira iz 70. let prejšnjega stoletja.

Namestnica direktorice Komunalnega podjetja Kamnik Manca Cvirn je opozorila, da bo treba v prihodnjih letih več sredstev nameniti obnovi in nadgradnji sistema. Upravljavec skrbi za njegovo strokovno in vsakodnevno delovanje, odločanje o investicijah in zagotavljanje sredstev pa je v pristojnosti občine kot lastnice infrastrukture.

Župan Občine Kamnik Matej Slapar je ob tem navedel, da so v zadnjih letih že zgradili nove vrtine iz globokega vodonosnika ter obnovili sistem med Kamnikom in Stranjami. Med prihodnjimi načrti je posodobitev odseka med Stranjami in zajetjem Iverje ter južnega dela Kamnika, kjer so na nekaterih mestih še približno 60 let stare azbestne cevi.

Foto: NIJZ

Iskanje odgovorov vodi tudi proti Veliki planini

Ena od lokacij, ki se pojavlja v razpravah o možnih virih fekalnega onesnaženja, je Velika planina. Gre za kraški svet v zaledju Iverja, kjer lahko voda s površja pronica v podzemlje in se nato prek izvirov ter pritokov pojavlja v dolini Kamniške Bistrice.

Klasičnega kanalizacijskega omrežja na Veliki planini ni. Na planoti je okoli 150 počitniških koč, poleg njih pa še pastirski, gostinski, planinski in drugi objekti. Odpadne vode se zbirajo v greznicah oziroma malih komunalnih čistilnih napravah. V letu 2025 so v okviru organiziranega odvoza iz 44 greznic odstranili skoraj 65 ton grezničnih gošč.

Na morebitne težave že dalj časa opozarjajo v Jamarskem klubu Kamnik. Njihove mikrobiološke analize iz leta 2025 so bakterijo E. coli pokazale v vseh devetih izlivnih pritokih, ki so jih vključili v meritve. Znake fekalnega onesnaženja so zaznavali tudi v prejšnjih letih, zato med možnimi viri izpostavljajo tudi odpadne vode z območja Velike planine.

Dolgoletni član Jamarskega kluba Kamnik Vido Kregar poudarja, da njihove ugotovitve kažejo, da del voda z Velike planine odteka tudi proti porečju Kamniške Bistrice. Obenem opozarja, da se je turistična obremenitev planote v zadnjih desetletjih močno povečala, infrastruktura za ravnanje z odpadnimi vodami pa temu razvoju po njegovem mnenju ni sledila.

Povezava z Veliko planino ni dokazana

Župan Matej Slapar opozarja, da za zdaj ni dokazov, da bi bilo septembrsko onesnaženje zajetja Iverje posledica odpadnih voda z Velike planine. Meritve jamarjev so opravljene v površinskih vodah, voda pa se pred prihodom do zajetja naravno filtrira skozi približno 45 metrov zemljine. Zaledje Iverja je obsežno, zato lahko na kakovost vode vpliva več različnih dejavnikov.

Med možnimi tveganji župan omenja tudi kopanje pri izviru Kamniške Bistrice, ki leži na vodovarstvenem območju. Občina je letos začela še sistematično pregledovati greznice na vodovarstvenem območju. V času priprave prvotnega prispevka je bila pregledana približno polovica objektov, večina pregledanih sistemov pa je bila po navedbah župana ustreznih.

Foto: Komunalno podjetje Kamnik

Ena od možnosti je odvajanje odpadnih voda s planote

Kljub različnim pogledom na vzroke se stališča glede ene od dolgoročnih rešitev približujejo. Občina in kamniški jamarji možnost vidijo v cevovodnem sistemu, po katerem bi odpadne vode z Velike planine odvajali do čistilne naprave zunaj vodovarstvenega območja. Šlo bi za obsežen in dolgoročen projekt, ki bi lahko postopoma nadomestil sedanje odvažanje grezničnih gošč.

Drugačen pogled ima Katarina Česnik iz društva CIPRA Slovenija. Po njenem bi bilo treba pred odločitvijo o novi infrastrukturi najprej oceniti, kakšno število obiskovalcev, objektov in turističnih dejavnosti lahko občutljivo območje Velike planine sploh prenese. Opozarja tudi, da bi lahko nova infrastruktura omogočila nadaljnje povečevanje turistične dejavnosti in s tem prinesla dodatne obremenitve prostora.

Pitna voda je po septembrskem dogodku ponovno skladna, vprašanje izvora onesnaženja pa ostaja odprto. Prav ugotovitev vzroka bo pomembna pri iskanju ukrepov, s katerimi bi podobne dogodke v prihodnje lahko preprečili.

Vir: MMC RTV Slovenija

The post Zakaj se na Kamniškem ponavljajo težave s pitno vodo? appeared first on domžalec.si.