Golobovi predvolilni skoki iz paštet in padci na lestvicah

2 hours ago 17

ARTICLE AD

Če upoštevamo, da so pred referendumom o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja novembra lani ankete povsem zgrešile, bi lahko rekli, da se sedanji koaliciji obeta velika katastrofa na volitvah, ki bodo 22. marca letos.

Datum volitev je tik pred božičem sporočila predsednica republike Nataša Pirc Musar, seveda s pripombo, da bo volitve uradno razpisala po novem letu. Ugibanj o datumu volitev je torej konec – zdaj gre na vse ali nič.

Preberite še: Na tisoče odpovedanih operacij – škodljivci morajo odgovarjati!

Jasno je tudi, da bo skušal Robert Golob kot premier osvojiti še en mandat, kot glavni tekmec pa se znova pojavlja predsednik SDS Janez Janša, ki bi v primeru zmage SDS že četrtič postal premier. S tem bi po številu imenovanj za premierja ujel Janeza Drnovška, ki je vodil štiri vlade.

Povezovanje manjših strank bo ključno

Vendarle je negotovosti kar nekaj. Medtem ko SDS še naprej prisega na koalicijo z volivci in bo skušala osvojiti kar se da visok delež glasov, glavno skrb vzbuja dejstvo, da bi obstoječi proporcionalni sistem »spustil naprej« kar nekaj majhnih strank. V sedanjem sklicu državnega zbora je pet parlamentarnih strank, neuradno še dve dodatni (Logarjevi Demokrati in Kordiševi socialisti), rezervni načrt globoke države pa predvideva, da bi skušala čim bolj zagreniti sestavljanje koalicije zmagovalni stranki, če ta ne bo iz vrst tranzicijske levice.

V dosedanji slovenski politični zgodovini se še ni zgodilo, da bi katera od strank osvojila absolutno večino (50 ali več odstotkov). Realen doseg zmagovalca je okoli tretjine glasov. Za informacijo: Gibanje Svoboda je na volitvah leta 2022 osvojilo 34,45 odstotka glasov, kar je pomenilo 41 poslanskih mandatov (zaradi izstopov jih je danes uradno že manj).

Če povzamemo meritve zadnjih anket (ne le režimskih Mediane in Ninamedie, temveč tudi Inštituta Janeza Evangelista Kreka), vidimo, da bodo vsaj štiri od sedanjih parlamentarnih strank skoraj zagotovo znova v poslanskih klopeh. Zelo verjetno se to obeta Demokratom, medtem ko je Levica na meji, zato se povezuje z Vesno, njeni neposredni konkurenti pa so Kordiševi socialisti.

Iz ozadja parlamentarni prag naskakuje še nekaj strank, vendar Glas upokojencev in SLS s samostojnim nastopom nimata veliko možnosti. Zato se odpira možnost oblikovanja skupne liste z NSi in stranko Fokus (Marko Lotrič), verjetno po zgledu liste Povežimo Slovenijo, ki je bila na volitvah leta 2022 za malenkost prešibka za parlamentarni prag. Povezovanje teh strank je nujno tudi zato, ker so med kandidati za parlament Pirati in Resni.ca, ki zadnje čase na bizaren način dvigujejo medijski prah in skušajo postati čim bolj prepoznavni, a v resnici nimajo veliko pokazati.

Po politični agendi so jim najbližje še strančice, kot so Kalohovi Suvereni in Erjavčevo Zaupanje. Pomenljivo je, da je povsem na dnu lestvic pristal Prebiličev Prerod, ki je veliko obetal vse do trenutka, ko ni ubogal Milana Kučana. Takrat je zgrmel po lestvici navzdol. Stalna »gostja« anket ostaja tudi Jelinčičeva SNS.

Razmere spominjajo na leto 2004

Kaj želijo doseči “strici”? Predvsem to, da bi v primeru zmage SDS v parlament spravili vsaj še tri majhne stranke, takšne, ki bi zavrnile vsako možnost koalicijskega sodelovanja z desno sredino. Če predpostavimo, da vsaka stranka, ki preseže štiriodstotni prag, dobi vsaj štiri poslanske mandate, bi to lahko pomenilo dvanajst poslanskih sedežev, ki bi skoraj zagotovo ostali v opoziciji.

Gre za poskus ponovitve recepta iz leta 2018, ko je bila SDS sicer relativna zmagovalka, vendar ni mogla sestaviti koalicije, saj se je večina parlamentarnih strank odločila za koalicijo »antijanša« z Marjanom Šarcem v glavni vlogi. Kot je znano, je ta koalicija zdržala le leto in pol, saj je Šarec nato “vrgel puško v koruzo”.

Sedanji načrt predvideva, da bi Golob osvojil še en mandat vodenja vlade tudi v primeru, če Svoboda ne bi dosegla relativne zmage in bi imela ob sebi štiri ali pet koalicijskih partnerjev, kar bi pomenilo še večjo katastrofo od sedanje koalicije. Zato bo predvolilno povezovanje sorodnih strank ključnega pomena.

Raziskava Inštituta Janeza Evangelista Kreka kaže, da bi lahko desni trojček (SLS, NSi, Fokus) osvojil celo deset odstotkov glasov, pri čemer je število mandatov odvisno tudi od tega, kolikšen delež glasov pristane v »smeteh«, torej pri neparlamentarnih strankah. Kot opozarja Peter Jančič, se rezultat Svobode v zadnjih tednih ni bistveno izboljšal niti po izplačilu prvih božičnic, kar je bil tipičen predvolilni populizem Golobove vlade.

Razmere so zelo podobne tistim iz leta 2004, ko je SDS lovila vse bolj propadajočo LDS. Takrat so bile malo pred tem še volitve v Evropski parlament, na katerih je presenetljivo slavila NSi z Lojzetom Peterletom kot nosilcem liste ter vzponom do tedaj neznane Ljudmile Novak. SDS je bila druga, LDS pa šele tretja.

LDS se kljub temu ni spametovala in je na svoji glavni predvolilni konvenciji v Cankarjevem domu, ki je minila v duhu pocukranega estradništva, prek Slavoja Žižka sporočala, da ji tri minute dobrega filma pomenijo več kot usoda Slovenije. V tistih tednih so bili živci predsednika LDS Antona Ropa in generalnega sekretarja Gregorja Golobiča že močno načeti, saj nista več mogla skrivati nejevolje zaradi vzpona Janševe SDS.

SDS je imela v rokah dva ključna aduta: strokovni svet z alternativnim programom za razvoj Slovenije ter takrat sveže ustanovljeni Zbor za republiko, ki je od LDS in Ropove vlade “odcepil” Dimitrija Rupla.

Golob prvič v Dražgoše?

Bo tudi premier in predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob postal vse bolj popadljiv, kot smo napovedovali že pred mesecem dni? Zelo verjetno. Številni analitiki menijo, da so Golobove predvolilne ugodnosti v obliki božičnic dejanja iz obupa, v naslednjih tednih pa bodo skušali umazati ne le SDS, temveč tudi vso civilno družbo, ki si želi sprememb.

Ne preseneča zato informacija, da bo Golob glavni govornik na osrednjem partizanskem mitingu v Dražgošah 11. januarja 2026. To potrjuje domnevo, da bo v obdobju do 22. marca “skakal iz vseh paštet” in ob močni asistenci dominantnih medijev – zlasti dnevnih časopisov, RTVS, Pop TV in Odlazkove mreže – skušal motivirati čim višjo volilno udeležbo. Seveda ob predpostavki, da bodo ljudje glasovali za tistega, ki jim je “dal božičnico”, medtem ko Svobodi konkurirajo tisti, ki naj bi ljudem “vzeli vse”, tudi pokojnine, “uvedli verouk v šole” ter ponovno uvedli ukrepe iz časa covida.

Presenetljivo je, da se Golob v času svojega premierskega mandata za Dražgoše praktično ni zanimal, saj njegova udeležba tam ni bila zaznana. V zadnjih letih so sicer nastopali govorniki iz političnega vrha (Milan Kučan, Urška Klakočar Zupančič, Matjaž Nemec, Borut Sajovic), Goloba pa ni bilo med njimi. Zakaj, ni povsem jasno.

Pred letom 2021 je bil Golob predvsem pragmatik in menedžer, ki se ni želel zapletati v politične spore, nekoč je celo iskal medijsko podporo pri Nova24TV. Njegovo sedanje ravnanje kaže, da je postal tipičen ujetnik »stricev«, ki ga imajo očitno v šahu. V primeru političnega neuspeha pa ga bodo “vrgli čez ramo”.

Za zdaj kaže, da se bo to najprej zgodilo Urški Klakočar Zupančič, za katero smo že pred dvema letoma pisali, da se je hočejo poslanci Svobode znebiti. Glede na dogajanje v LDS pred volitvami leta 2004 je povsem verjetno, da bo Golob do volitev “vrgel čez ramo” še katerega od svojih sopotnikov.

Gašper Blažič

The post Golobovi predvolilni skoki iz paštet in padci na lestvicah first appeared on Nova24TV.

Read Entire Article