Golobova vlada izdala državljane, plačevati bomo morali za “migracijsko” solidarnost v EU

Vlada Roberta Goloba je napovedala, da bo prispevala svoj “pravični delež” v solidarnostni mehanizem EU, ki je namenjen lajšanju tegob držav članic EU, povezanih z nezakonitimi migracijami. V kakšni obliki bo “pravični delež” izplačan, je odvisno od vsake države. Lahko bo v obliki finančne injekcije davkoplačevalskega denarja, namestitve nove pošiljke nezakonitih migrantov ali pa v obliki “operativne podpore”. Za razliko od Slovenije več držav članic EU argumentira, da je breme solidarnostnega mehanizma preveliko.

“Lahko povem, da bomo kot država, ki je pristopila k paktu, zagotovili svoj pravični delež,” je včeraj ob robu zasedanja notranjih ministrov EU povedala slovenska državna sekretarka na notranjem ministrstvu Tina Heferle.

Tako imenovani solidarnostni mehanizem bo začel delovati v drugi polovici prihodnjega leta. Finančno breme ali breme namestitve nezakonitih migrantov v Sloveniji bo torej nosila prihodnja vlada, in ne vlada Roberta Goloba. Glede na predvidevanja bo višina prispevka nekoliko nižja od 2,8 milijona – točna številka je za zdaj še tajna. V kolikor se bo vlada Roberta Goloba odločila, da raje v Sloveniji namesti nezakonite migrante, bo morala sprejeti 126 oseb.

V kateri obliki namerava prispevati h solidarnostnemu mehanizmu, je stvar odločitve posamezne države članice EU. Vlada Roberta Goloba je že sprejela odločitev, kako namerava sodelovati v omenjenem mehanizmu, a tudi tega niso pripravljeni deliti z javnostjo.

Celoten mehanizem za obdobje od 12. junija do 31. decembra 2026 predvideva premestitev 21 tisoč nezakonitih migrantov oziroma 420 milijonov evrov finančnih prispevkov. Gre za nekoliko manjši obseg, kot je bilo prvotno predvideno, saj pakt predvideva 30 tisoč premestitev migrantov in 600 milijonov evrov finančnih prispevkov na evropski ravni. Sorazmerno z zmanjšanim obsegom bo predvidoma manjši tudi slovenski prispevek k solidarnostnemu mehanizmu, poroča STA.

Državna sekretarka na MNZ Tina Heferle (Foto: STA)

Lahko bi odstopili od pakta, a se je Golobova vlada odločila drugače

Glede na včeraj sklenjen dogovor bodo do pomoči upravičene Italija, Španija, Grčija in Ciper. Mehanizem prav tako predvideva, da šest držav zaprosi za izjemo od sodelovanja pri mehanizmu – Slovenije ni med njimi.

Izhod iz solidarnostnega mehanizma bo lahko omogočen državam, ki se soočajo s hudo migracijsko situacijo. Za popoln ali delni izhod iz mehanizma lahko zaprosijo Avstrija, Bolgarija, Hrvaška, Češka, Estonija in Poljska, poroča PubAffairs Bruxelles.

Madžarska: Migracijska kriza v EU je bila načrtna

Ena izmed držav, ki ne namerava sodelovati v solidarnostnem mehanizmu, je Madžarska. Na družbenem omrežju X se je oglasil član kabineta premierja Orbána, Zoltan Kovacs. “Dokler bo vlada Viktorja Orbána na oblasti, bodo ti bruselj­ski migracijski načrti ostali zgolj to — načrti na papirju. Migracijska kriza EU ni bila naključje. Sami so si jo zadali. Povabili so milijone ljudi — zdaj pa želijo, da mi plačamo za njihove odločitve,” je zapisal in dodal, da je v Evropo od leta 2015 vstopilo več kot 6 milijonov nezakonitih migrantov in da jih je Madžarska zaustavila na meji, za razliko od drugih držav. “Rezultat? Danes nič nezakonitih migrantov na Madžarskem. Kljub temu Bruselj zahteva, da plačamo za kaos drugih,” je zapisal.

Madžarska pa še zdaleč ni edina, ki negoduje nad solidarnostnim mehanizmom. Le nekaj dni pred srečanjem notranjih ministrov držav EU je poljski premier Donald Tusk objavil na družbenem omrežju X: “Poljska ne bo sprejemala migrantov v okviru Migracijskega pakta. Niti ne bomo za njih plačevali.”

Ž. K.