Golob s predstavniki SŠK o odnosih med državo in Cerkvijo

Premier Robert Golob se je danes srečal s predstavniki Slovenske škofovske konference (SŠK). Pogovarjali so se o nekaterih vprašanjih odnosov med državo in Cerkvijo, zlasti o temah, ki zadevajo življenje Cerkve in vernikov v Sloveniji. Dotaknili so se tudi širših razmer doma in po svetu, so sporočili iz kabineta premierja.

Srečanje je potekalo v duhu odprtega dialoga in medsebojnega spoštovanja, so še navedli v Golobovem kabinetu. Udeleženci so poudarili pomen rednega dialoga, sodelovanja in medsebojnega razumevanja, tudi kadar prihaja do razlik v pogledih ali razumevanju določenih vprašanj. “Vzajemno spoštovanje in odprtost ostajata temelj za sodelovanje in iskanje skupnih rešitev v dobro vseh ljudi,” so zapisali.

Na srečanju so med drugim obravnavali obdavčitev objektov, kjer se vrši verska dejavnost, so po sestanku na svoji spletni strani zapisali v SŠK. Zaradi neenotne prakse občin glede nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) objekti, v katerih se vrši verska dejavnost, postajajo finančno ogroženi, navajajo. V SŠK predlagajo sistemsko ureditev, po kateri bi bili ti objekti, skladno z evropskimi standardi, oproščeni obdavčitve.

Spregovorili so tudi o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki mu v SŠK nasprotujejo. Zakon po njihovem mnenju namreč ogroža temeljno človekovo pravico do življenja ter odpira številna moralna in etična vprašanja, zato cerkev poziva k zavrnitvi zakonskega predloga.

V SŠK so izpostavili tudi spremembe zakona o vrtcih. Menijo namreč, da predlog zakona omejuje delovanje zasebnih vrtcev, ki izvajajo javno veljavne programe, med njimi tudi katoliških. Cerkev predlaga ohranitev možnosti koncesij ter sofinanciranje vseh obstoječih vrtcev, so zapisali.

Po navedbah škofovske konference so spregovorili tudi o skrbi za sakralno kulturno dediščino. Zaradi pomanjkanja sredstev in previsokih obnovitvenih stroškov številne kulturne znamenitosti propadajo, opozarjajo.

SŠK poziva k sistemski podpori države pri ohranjanju te dediščine, vključno z oprostitvijo DDV za tovrstna vzdrževalna dela in ohranitvijo določb 106. člena obstoječega zakona o varstvu kulturne dediščine, ki omogoča sistemsko financiranje varovanja obsežnih in pomembnih enot kulturne dediščine. Njegovo izpustitev iz novega zakona škofje ocenjujejo kot nazadovanje.

Predstavniki SŠK so izpostavili tudi pomen dostojnega pokopa vseh žrtev nasilja, tudi komunistične revolucije, kot izraz spoštovanja do človekovega dostojanstva in kot ključni korak k narodni spravi. Ustrezno urejen pokop naj pomeni tudi priznanje, da je spomin na vse žrtve medvojnega in povojnega nasilja del narodovega spomina, pri čemer bi jim bila odvzeta tudi krivično oznako izdajalcev in ‘kolaborantov’, pozivajo.

“Za posmrtne ostanke, izkopane iz grobišča pod Macesnovo gorico, vidimo kot najbolj primeren kraj pokopališče na ljubljanskih Žalah. SŠK izraža pripravljenost za nadaljevanje dialoga ter pričakuje, da bo država odgovorno in spoštljivo pristopila k reševanju odprtih vprašanj, ki zadevajo versko svobodo, vzgojo in izobraževanje ter varovanje kulturne dediščine,” so zapisali po sestanku.