Glasba in poezija v dobrodelnem koncertu Dua Claripiano in Anje Cente

Kritika dobrodelnega koncerta DUA CLARIPIANO z gostjo. Avtorske pesmi in recitacije ANJE CENTE

Piše: Franc Križnar

Plakat Dua Claripiano, Rob

Pesnica in recitatorka Anja Centa

Ž. c. Marijinega rojstva v Robu (Velike Lašče)

Prebivalci Gradišča pri Robu, domačini iz Roba in ljubljansko Glasbeno društvo Legende so pripravili v nedeljo (9. avg.) dobrodelni koncert ljubljanskega Dua Claripiano: Tatjana Kaučič/klavir in Dušan Sodja/klarinet in pesnice ter recitatorke, domačinke Anje Cente. Glede na koncept in prostor koncerta so bile prebrane (literarne) pesmi ubrane na temo matere. Z glasbo, ki je mlajša sestra poezije, je izzvenel glasbeno literarni večer v cerkvenem prezbiteriju ž. c. Marijinega rojstva v Robu na Dolenjskem (Velike Lašče) ob res zglednem odzivu občinstva. To je v dobršni meri napolnilo cerkveno ladjo, v katero so zares profesionalni izvajalci in organizatorji dali pripeljati celo klavir. Morda prvič v tem prostoru? Prostovoljni prispevki dobrodelne prireditve so bili namenjeni obnovi Marijine kapelice v bližnjem Gradišču.

Duo Claripiano v cerkvenem prezbiteriju

Suverena umetnika v Duu Claripano sta pripravila nabor izvirnih in prirejenih del za redko in stalno delujočo komorno glasbeno zasedbo. V njej umetnika vztrajata že več kot trideset let in sta tako po koncertih doma in na tujem, posnetkih in izdani diskografiji pravi fenomen tovrstnega uveljavljanja. Ne le tuje pač pa in predvsem tudi naše, slovenske glasbe. V tem ostajata prava glasnika ohranjanja naše in tuje tovrstne glasbene dediščine. Del tega smo slišali tudi na tem koncertu. Pregovorno sta spet nastopila v vsem svojem poustvarjalnem loku in pri tem poudarila številne izvajalske odtenke, bila neskončno naklonjena vsem predstavljenim partituram in se pri tem izkazala s kar dvema (slovenskima) deloma, ki sta ju skladatelja Andrej Makor (Lux/Luč) in Andreja Missona (Marija in Brodnik/Variacije na ljudsko temo) posvetila prav njima. Vse od začetnih taktov priredbe popularne Schubertove Ave Maria, prek dveh priredb slavnih pesmi slovitega Gustava Mahlerja (Ich bin der Welt abhanden gekommen/Odvrnil sem se od sveta, Oft denk’ ich, sie sind nur ausgegangen/Na sprehod so odšli, mislim včasih), Petra Iljiča Čajkovskega Molitev, Robert Schumann, Sängers Trost/Pesnikova tolažba, Edvard Grieg, Zur Rosenzeit/V času vrtnic, Richard Strauss, Allerseelen/Vse verne duše, Gabriel Faure, Apres un rêve/Po sanjah in Gilulio Caccini, Ave Maria. Igra tega prepričljivega dua je bila spet na vsej svoji poustvarjalni višini, posamično in zlasti še skupaj, komorno glasbeno. Umetnika si med seboj tako rekoč delita in združujeta svoje vloge, vanje pa v pregovorne interpretacijske vloge polagata govorico in petje skladateljev in njihovih jezikov in ne svojih. Da sta bila tukaj v vsaki najmanjši niansi (skoraj) popolna, ni treba ponavljati. Njuni posamični toni ter konglomerati vseh tutti pa so bili povsem in vsakič na pravih mestih. Vse nianse in poustvarjalni dosežki so bili zniansirani v vseh glasbenih interpretativnih pogledih.

Spored del »pesmi brez besed« je poleg perfekcije obeh glasbenih protagonistov več kot dopolnila pesnica in recitatorka Anja Centa. V njenih interpretacijah smo poleg lastne poezije (Ona, Ob nastanku sveta, Zadnji vzdihljaji)slišali še pesmi in besedila, na katera so nekateri (svetovni) skladatelji in aranžerji, prireditelji le-teh položili svoje note za klarinet in klavir pa še drugih avtorjev: Friedrich Rückert, Nikolaj Ogarev, Srečko Kosovel, George Byron, Simon Jenko in Ivan Cankar; torej tudi v pesmih splet naše in tuje poezije, tako ali drugače povezane s predstavljano in osmišljeno poezijo na dano glasbo. Ura skupnih umetnosti je minila v znamenju različnih spreg: med glasbo in poezijo, med priredbami in izvirniki, med cerkveno in posvetno glasbo, med izvajalci in naklonjenim občinstvom in še čem. Občuteni fluid med izvajalci in publiko pa je tako opomnil na »dolgost našega življenja, ki je kratka.« V vseh teh in še katerem od zastavljenih vprašanj in odgovorov je minil tale dobrodelni koncert V varnem naročju.

Prireditelji pa so znali prisluhniti vsem trem izvajalcem s pozorno predajo sporeda prireditve v povezani rolici, priložnostnih in miniaturnih darilcih, skratka v vsem prikazanem je šlo za nekaj več kot še za en koncert, recital, saj je bila (po Richardu Wagnerju) to le še ena od »total Gesamtkunstwerk« (celotno umetniško delo).

Zaključni aplavz