.jpg)
4 hours ago
26
Hilda (1927) je bila še otrok, ko je s težkimi škundrami (košarami) odnašala plevel z njive. Spotikala se je med brazdami, košara jo je tolkla po nogah, toda nikomur ni padlo na pamet, da bi ji priskočil na pomoč. Bila pa je zvedava, in če je bila tiho, je lahko marsikaj povlekla na ušesa. Ženske so med pletvijo opravljale in o vsakem iz vasi so vedele povedati domala vse.
»Za spolni odnos so uporabljali izraze, kot so bili: bakanje, an'gavljanje. Tiste malo bolj spodobne pa so imele navado reči, da se je moški ulegel k ženski. Ženska je moškemu največkrat dala. Lahko so uporabili izraz, da se mu je nastavila. Taki, ki je dala predčasno (pred poroko), so rekli lajdra. Tiste, ki so živele tik ob rapalski meji, ob kateri so stražili jugoslovanski vojaki, doma iz Črne gore ali Srbije, so tudi vedele, katere so jim dovolile kaj več kot le pogled. O teh vojakih se je namreč širil glas, da so bili seksualno zelo nasilni in surovi. Marsikatera je bila potem, ko je nasedla snubljenju, zaznamovana za celo življenje, saj so jo v svojem nasilju tam spodaj pogosto raztrgali.
zgodba je iz prve knjige Ogenj, rit in kače niso za igrače.
Knjige so na voljo v spletnih knjigarnah in v običajnih knjigarnah, lahko pa jo naročite pri avtorici
na jutri2052@gmail.com
English (US)