Franci Kek užaljen, ker ga je duhovnik zaradi nekatoliških svetovnih nazorov izobčil

Levičarskega aktivista in nekdanjega poslanca Golobičeve stranke Zares Francija Keka je zmotila najava katoliškega vikenda vojaških veščin, ki ga bo vodil bivši vojak Luka Debeljak. V svojem stilu je zapisal: “To ni šala. In res – to ni več šala.” Kot levičarja ga seveda močno moti, da se v orožju urijo pošteni ljudje, težko pa bo zaslediti kakšno besedo o tem, da Romski “občani” po Dolenjskem hodijo oboroženi tudi s polavtomatskim orožjem in da balkanska mafija po Ljubljani hodi s pištolami, zataknjenimi kar za pasom.

V debati mu je župnik župnije Holmec Tadej Ložar povedal, da je Kek (čeprav samodeklarirani katolik) iz vere že izobčen, bolje rečeno samoizobčen, saj je javno nastopil zoper katoliški nauk. “Niste več katolik, ker je vaš pogled nekatoliški,” mu je povedal. Pri tem je imel v mislih predvsem Kekov pogled na evtanazijo, ki jo podpira in s tem deluje v neposrednem nasprotju s katoliškimi nauki. To je Keka in slovensko medijsko-politično levico očitno tako zmotilo, da se jim je zdelo vredno celo članka na portalu Siol, ki ga je spisal bivši urednik portala Mihael Šuštaršič, v katerem je navedel cel kup “cvetk”.

Najprej se je obregnil ob to, da se katoliška mladina uri v varnem upravljanju z orožjem, kar je bil tudi izvirni Kekov tvit, ki je začel polemiko. Zdi se mu “precej nenavadno, da bi se Katoliška cerkev (katere del naj bi bila t. i. katoliška mladina) ukvarjala z vojaškim usposabljanjem.” Po njegovem mnenju, bi moral duhovnik pozivati k miru, strpnosti, sožitju med ljudmi in ljubezni do bližnjega, ne legitimirati pozive k vojaškemu urjenju z mačističnimi fotografijami, ki spominjajo na reklamo za kakšno “videostreljačino”. Tragično je, da nekdanji urednik portala Siol in novinar STA ne pozna zgodovine.

Bravo katoliška mladina. Vojaški poklic in služba nista v nasprotju s katoliškim naukom. Imamo precej svetnikov, ki so bili vojaki.
Vaši pogledi Franci, pa so v marsičem v nasprotju s katoliškim naukom.

— Tadej Ložar🇸🇮🇻🇦 (@LozarTadej) July 28, 2025

Šuštaršič bi bil brez bojevitih duhovnikov musliman

Če bi jo, bi vedel, da so bili duhovniki v Evropi ves čas tudi bojevniki – spomnimo se vitezov Temparjev, pa malteških vitezov. Francoskemu poveljniku Karlu Martelu, ki je v svoji krščansko navdahnjeni vojski gostil cel kup duhovniških viteških redov, pogosto pripisujejo zasluge za “rešitev Evrope” zaradi njegove zmage v bitki pri Toursu leta 732 n. št. Ta zmaga je ustavila napredovanje muslimanskega Omejadskega kalifata z Iberskega polotoka proti severu in preprečila nadaljnje širjenje v celinsko Evropo. Ta bitka je ohranila krščanstvo kot prevladujočo religijo v zahodni Evropi. Če ne bi bilo bojevitih duhovnikov, bi danes vsak Evropejec dvakrat na dan klečal obrnjen proti Meki, ženske pa bi lahko o sodobni liberalni enakopravnosti le sanjale, pokrite s pokrivali, ki so namenjena lajšanju moške pohote.

 Socialist modruje o veri

Druga stvar, ki je zmotila Šuštaršiča, je Ložarjevo mnenje, da je Kek izobčen iz vere zaradi mnenja o evtanaziji. Negodoval je, da v slovenski Rimskokatoliški cerkvi torej očitno ni demokracije oz. če se človek odloča po svoji vesti, tudi skladno s cerkvenimi vrednotami, kot jih sam razume (npr. sočutje in ljubezen do sočloveka), pa to ni povsem skladno z dnevnopolitičnimi stališči določenih cerkvenih voditeljev, ga lahko doleti izobčenje. Tako pač je, ko o veri razpravljajo ateisti. To je enako produktivno, kot da bi vegan sodeloval v diskusiji o tem, ali je jagnjetina boljša od govedine. Kar se tiče božjih naukov, seveda ni nobene “demokracije” in liberalnih interpretacij.

Nekdanji urednik Siola Mihael Šuštaršič (Foto: STA)

Jedro vsake vere je v tem, da se v vero verjame ali pa se ne. Na koncu ima človek še vedno svobodno voljo, da se odloči veri slediti ali ne. Kek pa bi rad nekaj drugega: rad bi bil kristjan, hkrati pa bi zavračal osnovne postulate svoje vere. Tega pa seveda v nobeni svetovni religiji ni. Težko je biti musliman in ne verjeti v Alaha. Težko je biti Jud in ne verjeti v toro (staro zavezo). Nedotakljivost življenja pa je ena izmed osnovnih stvari, ki si jih vse monoteistične religije tega sveta delijo in o njej ni nobenih diskusij, češ “jaz pa si vero predstavljam drugače”.

Kek bi bil katolik in deloval v nasprotju s katoliškimi nauki

Ložar je torej Keka povsem legitimno označil za “izobčenega” oz. “samoizobčenega”, saj so njegova stališča neposredno nasprotna tistim katoliškega nauka.

Tadej Ložar (Foto: X)

Po katoliškem nauku življenje ni “last” posameznika, ampak dar, ki ga je človek prejel od Boga. Zato ga nihče nima pravice samovoljno vzeti – niti sebi niti drugemu. Doktrina katoliške vere jasno pravi, da je človeško življenje od začetka sveto, ker je človek ustvarjen po Božji podobi, in da je le Bog gospodar življenja.” Kar pomeni, da človek nima “pravice” do samomora ali pomoči pri njem. Božja zapoved “Ne ubijaj” pa se je skozi stoletja jasno oblikovala v zapoved, ki prepoveduje tudi smrt iz usmiljenja, saj razen Boga nihče ne sme vzeti življenja.

Konec koncev pa je tudi slovenska ustava sledila abrahamskim modrostim in v 17. člen Ustave Republike Slovenije zapisala stavek o nedotakljivosti človeškega življenja: “Človeško življenje je nedotakljivo. V Sloveniji ni smrtne kazni.” Torej so tudi “očetje” naše ustave razumeli, da gre ne le za verski, ampak osnovni človeški in civilizacijski postulat. Evtanazija pa kot taka nasprotuje tako ustavi kot veri. Še posebej v luči tega, da se bodo za evtanazijo odločile ranljive osebnosti, ki se brez take zakonodaje ne bi odločile za tako drastičen poseg (kronično depresivna mladina, starejši, ki ne želijo biti v napoto sorodnikom …)

Seveda na srečo ne živimo v teokraciji kot večina ljudi na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki. Vera tudi na zahodu res ni demokracija, saj verniki verjamejo, da so svete knjige božji nauk, o katerih se ne diskutira. Hkrati pa vera ni prisila (za razliko od zakonodaje). Nikomur ni treba verovati. Tudi Keku ne. V tem kontekstu ne razpravljamo o tem, ali ima katoliška vera prav ali ne, ampak o tem, da ima svoj nauk, ki mu lahko človek prostovoljno sledi ali pa ne. Če mu ne, nič hudega. A tak človek si ne more več reči katolik.

Mitja Iršič