FOTO: V Mariboru predstavili pot odpadkov: “Odpadki imajo prihodnost, skupaj odločamo, kakšna bo”

Odpadek z odlaganjem v zabojnik ne izgine. Takrat se njegova pot pravzaprav šele začne, na to, kakšna bo, pa najprej vplivamo uporabniki sami. To je bilo osrednje sporočilo dogodka Odpadki imajo prihodnost. Skupaj odločamo, kakšna bo., ki je bil na območju sortirnice v Mariboru.

Dogodek je bil del serije Kako nastaja sodobni Maribor, v okviru katere družbe Skupine Javni holding Maribor predstavljajo svoje projekte, storitve in rešitve. Tokrat so v ospredje postavili celotno pot odpadkov – od preprečevanja njihovega nastanka in ponovne uporabe do pravilnega ločevanja, sortiranja, recikliranja in nazadnje tudi vprašanja, kaj storiti s tistim delom, ki ga ni več mogoče snovno izkoristiti.

Osrednji del dogodka je predstavljal Muzej odpadkov, s katerim so želeli pokazati, da odpadek ni nujno zgolj nekaj, česar se želimo znebiti. Številni predmeti se lahko ponovno uporabijo, popravijo ali predelajo, s pravilnim ločevanjem pa je mogoče pomembno vplivati na njihovo nadaljnjo pot.

Martinčič: “V Mariboru ne bo sežigalnice”

Direktor Javnega podjetja Snaga dr. Vito Martinčič je poudaril, da se odgovorno ravnanje začne že pred trenutkom, ko nekaj odvržemo. Po njegovih besedah bi se morali uporabniki vprašati, ali se lahko nastanku odpadka izognejo, ali je predmet mogoče popraviti oziroma ponovno uporabiti. Ko odpadek enkrat nastane, pa je ključnega pomena pravilno ločevanje.

Po predstavljenih podatkih se približno 70 odstotkov odpadkov loči že pred prihodom v sortirnico, približno 30 odstotkov pa jih prispe v sortirnico. Tudi po obdelavi ostane del odpadkov, ki ga ni več mogoče snovno izkoristiti, ima pa energijsko vrednost.

Prav pri tem je Martinčič spregovoril tudi o načrtih za energijsko izrabo odpadkov v Mariboru. “V Mariboru ne bo sežigalnice. V Mariboru bo energijska izraba odpadkov,” je poudaril in pojasnil, da želijo koristno energijo iz nereciklabilnega dela odpadkov pretvoriti v električno in toplotno energijo.

Po njegovih navedbah trenutno nastane približno 17.000 do 18.000 ton nereciklabilnih odpadkov, ki jih v celoti odvažajo v tujino. Cena njihovega prevzema znaša okoli 214 evrov na tono. Tem količinam se pridružuje še približno 5.000 ton kosovnih odpadkov, pri katerih dela prav tako ni mogoče predelati ali ponovno uporabiti.

Snaga bi lahko po njegovih besedah zagotavljala približno 40 do 50 odstotkov potreb načrtovanega objekta za energijsko izrabo odpadkov.

Martinčič je med pričakovanimi učinki izpostavil proizvodnjo toplote in električne energije ter zmanjšanje potrebe po odvažanju nereciklabilnih odpadkov v tujino. Poudaril je tudi možnost zagotavljanja cenovno ugodnejše toplote za Mariborčane.

Projekt je sicer še v postopkih. Kot je pojasnil, so po pozivu pristojnega ministrstva dokumentacijo dopolnili, zdaj pa čakajo na nadaljevanje postopka glede koncesije. Na območju načrtovanih objektov potekajo tudi aktivnosti, povezane s celovito okoljsko presojo, med drugim spremljanje podzemnih voda in kakovosti zraka.

Bečaj: Pravilno ločevanje se začne doma

Da je prvi in eden najpomembnejših členov pri ravnanju z odpadki prav gospodinjstvo, je poudaril Darko Bečaj, vodja službe zbiranja in odvoza odpadkov pri Snagi. “Ko govorimo o zbiranju odpadkov, se pravzaprav vse začne v gospodinjstvu. Torej pri nas doma, ne tukaj v sortirnici,” je dejal.

V Snagi si zato prizadevajo, da bi bilo ločevanje za uporabnike čim bolj preprosto. Leta 2021 so začeli pilotni projekt zbiranja papirja, kartonske in steklene embalaže od vrat do vrat. Sprva so razdelili tisoč posod, do maja letos pa že okoli 38.700 posod na približno 20.500 odjemnih mestih.

Sistem so uvedli v vseh devetih občinah, kjer Snaga izvaja javno gospodarsko službo. Po Bečajevih besedah so ugotovili, da takšen način zbiranja prinaša tako več zbranega materiala kot tudi čistejše ločeno zbrane frakcije.

Širijo tudi zbiranje odpadnega jedilnega olja. Trenutno imajo 33 zbiralnic, do konca leta pa naj bi jih bilo 43. Za zbiranje olja so gospodinjstvom razdelili okoli 8.700 posebnih posodic, do konca leta pa naj bi jih bilo 13.700.

Spremembe so vidne tudi v središču Maribora, kjer klasične zabojnike ponekod nadomeščajo podzemne zbiralnice. Trenutno obratujejo štiri, dve sta v gradnji, še dve pa sta načrtovani.

Pri Snagi stavijo tudi na digitalne rešitve. Aplikacijo MojaSnaga, ki je bila sprva namenjena predvsem obveščanju uporabnikov o terminih odvoza posameznih vrst odpadkov, nadgrajujejo. Kot je pojasnil Bečaj, razvijajo tudi rešitev z uporabo umetne inteligence, s pomočjo katere bi uporabniki lažje ugotovili, kam sodi posamezen odpadek.

Lorber: Med odpadki tudi neodprta hrana in nevarni predmeti

Povsem praktičen pogled na ravnanje z odpadki je predstavil Damjan Lorber, delovodja v sortirnici Snage, ki se vsakodnevno srečuje s tem, kar ljudje odložijo v zabojnike.

Kot je povedal, ga še vedno preseneča predvsem količina hrane, ki konča med mešanimi komunalnimi odpadki. Na sortirnih trakovih se znajdejo kruh, zelenjava in celo živila, ki so še vedno zapakirana in sploh niso bila odprta.

Še večjo težavo predstavljajo odpadki, ki zaradi nevarnosti za zaposlene in objekt tja sploh ne sodijo.

Lorber je opozoril predvsem na mobilne telefone in druge elektronske naprave z baterijami. Te se lahko ob udarcu vnamejo in povzročijo požar. Med odpadki zaposleni najdejo tudi injekcijske igle, zaradi katerih lahko pride do poškodb, pa tudi barve in topila, ki povečujejo nevarnost vžiga.

Njegove izkušnje iz sortirnice tako nazorno kažejo, zakaj pravilno ločevanje ni pomembno zgolj zaradi recikliranja in varovanja okolja, ampak tudi zaradi varnosti ljudi, ki z odpadki delajo.

Kar je za nekoga odpadek, je za drugega lahko še uporabno

Pomemben del dogodka je bil namenjen tudi ponovni uporabi. Predmet, ki ga posameznik ne potrebuje več, namreč še ni nujno odpadek. Elektronska oprema, športni rekviziti in številni drugi izdelki lahko služijo nekomu drugemu, s čimer se podaljša njihova življenjska doba in zmanjša količina odpadkov.

To sporočilo je ponazarjal tudi Muzej odpadkov, kjer so prikazali različne možnosti nadaljnje poti vsakdanjih predmetov. Med predstavljenimi primeri je bil tudi kuhinjski kompostnik Organko, izdelan iz recikliranih materialov.

Po uradnem delu so si udeleženci ogledali še sortirnico in od blizu spoznali, kaj se z odpadki dogaja po tem, ko jih odložimo v zabojnik. “Odpadki imajo prihodnost. Skupaj odločamo, kakšna bo,” je bilo osrednje sporočilo dogodka – odgovornost za njihovo pot pa se začne že pri vsakem posamezniku.

Več v oddaji Občinski informator na BK TV.

The post FOTO: V Mariboru predstavili pot odpadkov: “Odpadki imajo prihodnost, skupaj odločamo, kakšna bo” appeared first on Lokalec.si.