Feldenkrais in oči: Dan pred zaslonom

Ana si utrujeno pomane oči in vstane od računalniškega zaslona. Odpravi se v kuhinjo, pripravi kavo. Ravnokar je oddala poročilo za pretekli mesec. Sodelavec ji je v soboto zvečer poslal opomnik. Številke nujno potrebuje za svoj plan. Oddahnila si je. Zdaj potrebuje nekaj toplega, sploh pa danes še ni zajtrkovala. In na 20-20-20 pravilo je zopet pozabila.

Navdušenje nad digitalizacijo zadnjih desetletij in zdaj še uporabo umetne inteligence obetajo, da bodo naše ustaljene navade postavljene na glavo. Razvoj spremljajo pomisleki, da človek ostaja v materialnem svetu. Njegove prvinske potrebe zanj ostajajo enake kot za generacije pred nami, ki še niso poznale računalnika. Skrb za svoje telo, notranji mir in ravnovesje bo še naprej naloga vsakega posameznika zase.

Oči so tukaj pokazatelj, kako nam gre. Lahko so živahne, radovedne, vitalne ali pa utrujene, izogibajoče se pogledom drugih. So pokazatelj našega notranjega počutja in hkrati tiste, ki ga ustvarjajo. Zaslužijo si, da jim posvetimo nekaj pozornost.

Oči in vid so globoko povezani z našo biološko uro

Tudi za oči namreč lahko sami skrbimo in jih negujemo. Nastanek slike v možganih od vstopa svetlobe v oko pa do trenutka, ko vizualno podobo tudi prepoznamo, je kompleksen proces. Odvisen je od številnih dejavnikov. Na nekatere od njih lahko načrtno vplivamo in s tem povečamo kvaliteto procesa.

Naš vid se je, tako kot ostali čuti, razvil v interakciji z zunanjim, naravnim okoljem in je namenjen našemu preživetju v tem okolju. Za to je bila potrebna svetloba. Naravna, sončna svetloba. Na delovnem mestu se to odraža na našem počutju in učinkovitosti. Na najbolj oblačen zimski dan je osvetljenost zunaj neprimerno večja, kot pa v pisarni, razsvetljeni po najsodobnejših normativih. Že kratek opoldanski sprehod bo oči sprostil in nam vrnil energijo. Sončen dan je tako za naše počutje pravi eliksir. Razvili smo intuitiven občutek, kdaj je nečesa dovolj. V sončnih zimskih dnevih željno nastavljamo obraz sončnim žarkom in pustimo, da nas poživljajo. V opoldanskem času poletnih dni se umikamo sončni svetlobi. Bolj blago jesensko sonce pa naredi podobe zunanjega sveta bolj ostre in kontrastne, nas pomirja in pripravlja na zimo.

Oči in usklajeno gibanje celega telesa

Ravno tako so oči močno povezane tudi z našo sposobnostjo gibanja. Ana opazi, kako že nekaj korakov do kuhinje njene oči poživi. Toga telesna drža telesa na stolu in v slikovni zaslon uperjen pogled ne ustrezata ravno najbolj njuni naravi. Očesi se tudi sami radi pomikata po očesni votlini in sta pri tem uigran team. Tako v napornih urah delovnika kot med sproščujočim tekom po gozdnih poteh Tivolija, kjer se Ana ob ponedeljkih pridruži rekreativni skupini.

Zato pri delu z očmi posvečamo precej pozornosti mišičnim napetostim, ki se med pomanjkanjem gibanja kopičijo v celem telesu. Vzpostavijo se gibalni vzorci, ki so povezani z vedenjskimi, čustveni vzorci in tudi načinom, kako gledamo. Vsi so na nak način povezani med seboj. Raziskovati te vzorce pri samemu sebi je osvobajajoče in prevzame. Z nevsakdanjimi gibi ustvarimo v živčnem sistemu nepoznano stanje, kar nam olajša spremembo starih navad in olajša učenje. Novo stanje omogoči prepoznavanje načinov, kako lahko bolj nežno, a učinkovito uporabljamo svoj vid. Sproščenost oči v očesnih votlinah je eden od pogojev za njihovo vitalnost in usklajeno gibanje celega telesa.

Vpliv pomanjkanja gibanja in naravne svetlobe na oči in počutje

V tem lahko najdemo odgovor za marsikatere težave, ki jih v pisarniškem žargonu imenujemo astenopične težave. V pisarni nam namreč primanjkujeta tako gibanje kot naravna svetloba. V spektru slikovnega zaslona je poudarjen modri del vidne svetlobe. Utrujene, pordele oči, pomanjkanje motivacije, nezbranost ali celo slabost, težave s sedenjem so nekatere posledice iz seznama tega pojava. Ti simptomi nas opominjajo, da je človek naravno bitje ter da nam potrebo po gibanju in skrb za svoje telo, kot tudi hvaležen pogled sodelavca, ne more nadomestiti noben avatar. Kaj lahko naredimo?

Pomagajo nam lahko že male navade, ki jih ponovno prevzamemo v svoje življenje in za katere je človek že v preteklosti ugotovil, da mu pomagajo ohranjati jasen vid. Ste se kdaj intuitivno pomasirali v predelu okoli oči? Ali pa ste zaprli oči, ko je bil stres prevelik? S tem, ko krepimo vitalnost oči in celega organizma, jasneje prepoznavamo meje, znotraj katerih lahko varno delujemo. To je pri očeh, ki so tankočuten del telesa, zelo pomembno. Izvajanje očesnih vaj se razlikuje od treninga, ki ga poznamo pri športu. Očesne vaje so kot neke vrste iniciator, ki podpirajo proces revitalizacije in naredijo gledanje lahkotnejše.

Kaj je profilaksa vida?

Šele pogled na svežo, pomladno zeleno barvo listov na veji pred oknom uspe Anine misli odvrniti od razmišljanja o poročilu. Skrb jo je spremljala celo nedeljo. Zdaj pa pogled na drevo, na katerega se včeraj še ozrla ni, prinese toliko svežine. Zapre oči in podoživlja. Oči potrebujejo tudi temo. Povsem običajni vtisi in doživetja v naravnem okolju so tisti, ki naše čute najbolj poživijo. Ti vtisi so bolj blago porazdeljeni in le redko vodijo v prezasičenost in otopelosti čutov.

Profilaksa vida se poslužuje prav tega. Poleg vaj za sproščanje oči uporablja tudi somatsko ali izkustveno učenje. To je način učenja, ki ga je metoda Feldenkrais postavila za enega svojih osnovnih principov: Vzpodbujati v nas tisto, kar deluje, in na tem ustvarjati nove možnosti. Z očesnimi vajami, ozaveščanjem povezav telesa in očes ter prepoznavanjem lastnih navad pri gledanju sami odkrivamo, kaj je dobro za naše oči. Sčasoma razumemo, kaj pomeni razširiti pogled. Med sprehodom po gozdu se na pomladne prizore v naravi ne bomo ozirali kot na slike v galeriji, pač pa nam bo razširjen pogled pomagal, da se bomo sami zatopili vanje in zaživeli z njimi. Kdaj ste zadnjič imeli ta občutek?

Telo je spreminjajoča se živa tvorba, ki je v stalni izmenjavi z okoljem. Ravno to ga nenehno pomlajuje. Jurij Mlinšek, učitelj Metode Feldenkrais in trener vida.
Od 2009 poučuje somatsko učenje po Metodi Feldenkrais (Ljubljana, München) www.sehinstitut.de.

Digitalizacija bo napredovala, mi pa bomo imeli dolgoročno korist le, če jo bomo uporabljali preudarno in pri tem ne pozabili nase. Ana se nasmehne in pomežikne sama sebi. Oči potrebujejo našo pozornost.

Avtor: Jurij Mlinšek; Foto: canva.com

The post Feldenkrais in oči: Dan pred zaslonom appeared first on domžalec.si.