Evropske obrambne milijarde razdeljene – zakaj je Slovenija ostala zunaj?

Slovenija je ob nastanku instrumenta SAFE ostala na robu evropskih obrambnih projektov. Medtem ko države članice aktivno vlagajo v posojila in projekte, slovenska vlada ni zaprosila za niti eno posojilo. Uradni razlog finančnega ministra Boštjančiča, da bi bila lastna zadolžitev cenejša od instrumenta SAFE, zveni nenavadno.Glede na višjo bonitetno oceno Evropske unije, veliko povpraševanje po njenih obveznicah in nižje zahtevane donose na trgih, takšna ministrova razlaga že tako ni bila najbolj prepričljiva, poroča Delo. Za pojasnila smo vprašali ministrstvo za obrambo. 

Instrument SAFE je namreč zasnovan tako, da spodbuja neposredno povezavo med evropskimi sredstvi in domačo obrambno industrijo, hkrati pa zagotavlja dolgoročne ugodne pogoje financiranja. Odločitev, da se iz tega izogne, pomeni, da Slovenija zavrača ne le ugodne finančne možnosti, ampak tudi strateško priložnost za modernizacijo vojske in povezovanje z evropskim obrambnim trgom.

Situacija postane še bolj očitna ob primerjavi s Hrvaško. Hrvaška je sklenila konkretne pogodbe z Nemčijo in Francijo, pridobila 1,14 milijarde evrov iz instrumenta SAFE za nakup tankov Leopard 2A8 in havbic Caesar, hkrati pa je dogovorila kompenzacijsko financiranje za vojaško opremo, ki jo je poslala Ukrajini.

Hrvaška je tudi javno napovedala povečanje izdatkov za obrambo na 2,5 odstotka BDP do leta 2027 in 3 odstotke do leta 2030, kar jasno kaže na ambiciozen in strateški pristop. Slovenija pa ostaja pasivna – čeprav bi lahko s sodelovanjem v SAFE krepko okrepila svoje zmogljivosti, industrijo in vpliv v EU, se odloča za izogibanje projektom, ki so v očeh Bruslja ključni za prihodnost evropske obrambne integracije.

Zakaj Slovenija ne sodeluje?
Tomaž Štih je ironično namignil, da vlada Roberta Goloba ne priznava obrambe v “kulturalizaciji vesolja, višji odpornosti NVO-jev, koordinaciji medijev in AI, uradu za odpornejšo glasbo v tujini in golih mirovnih performansih kot obrambnih inovacijah”. Janša ma meni, da zato, ker “Sloveniji vsi zavidajo”, spet drugi menijo, da je odgovor popolnoma jasen – “Slovenija bi težko upravičila odliv denarja med razne Nike, Arjane in Jaše”.

Odločitev Slovenije ima tako resne kot simbolične posledice: medtem ko sosednje države aktivno gradijo partnerske mreže in krepijo vojaške zmogljivosti, slovenska pasivnost signalizira nezainteresiranost ali celo zavračanje skupnih evropskih varnostnih pobud. V časih rastočih geopolitičnih tveganj, povečanih izdatkov za Ukrajino in intenzivne obrambne modernizacije v regiji, je taka izključenost kritična.

Sara Kovač