Evroposlanci prihodnji teden o povojnih pobojih v Sloveniji in nezaupnici Evropski komisiji (ozadje)

Evropski parlament bo v torek na plenarnem zasedanju v Strasbourgu glasoval o resoluciji o povojnih pobojih v Sloveniji, ki jo bo po pričakovanjih tudi potrdil. Na dnevnem redu ima še predlog nezaupnice Evropski komisiji, o kateri bo glasoval v četrtek, prednostne naloge danskega predsedovanja Svetu EU in trgovinska pogajanja z ZDA.

Evropski parlament bo o predlogu resolucije o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji, katere pobudnica je slovenska evroposlanka Romana Tomc (EPP/SDS), na plenarnem zasedanju glasoval, potem ko ga je pred nekaj manj kot dvema tednoma potrdil parlamentarni odbor za peticije.

Za je glasovalo 17 članov odbora iz vrst desnosredinske politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP) ter skrajno desnih skupin Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), Domoljubov za Evropo (PfE) in Evrope suverenih narodov (ESN). Proti je bil en nepovezan poslanec, člani levosredinskih skupin socialistov in demokratov (S&D), liberalcev (Renew), Zelenih in Levice pa so glasovanje obstruirali.

Glede na glasovanje na odboru je mogoče pričakovati, da bo parlament resolucijo na torkovem opoldanskem glasovanju sprejel.

Slovenski evroposlanci Irena Joveva, Marjan Šarec (oba Renew/Svoboda), Matjaž Nemec (S&D/SD) in Vladimir Prebilič (Zeleni/Vesna) so v četrtek po uvrstitvi predloga resolucije na dnevni red zasedanja poudarili, da gre za “zgodovinsko revizionistično besedilo, ki namenoma prezre ključen kontekst druge svetovne vojne ter se selektivno spominja na žrtve tragične preteklosti”.

Dodali so, da se je treba tovrstnih tem lotiti s spoštovanjem do vseh žrtev in slovenske nacionalne zgodovine, predvsem pa mora biti besedilo zgodovinsko točno.

“Po našem mnenju bi bilo revizionistično besedilo o drugi svetovni vojni v Sloveniji, sprejeto s podporo skrajno desnih strank, kot so Alternativa za Nemčijo, Bratje Italije in avstrijski Svobodnjaki, ki vzdržujejo sentiment in ideologijo neonacizma in neofašizma, nedopustno in izprijeno,” so zapisali Joveva, Šarec, Nemec in Prebilič.

Tomc se je na njihovo skupno izjavo odzvala na družbenem omrežju X. “Nekateri se borimo za njihov spomin in za človečnost, drugi tega ne zmorejo. Zapomnimo si evropske poslance, ki še vedno branijo zločine komunizma in žrtvam pobojev odrekajo pravico do dostojnega pokopa,” je zapisala.

Resolucija sicer poudarja pomen ohranjanja spomina na vse žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov v Evropi, pri čemer med drugim izpostavlja zločine jugoslovanskega komunističnega režima v Sloveniji v obdobju po drugi svetovni vojni, vprašanje povojnih pobojev in množičnih grobišč ter spoštovanje zgodovinskega spomina.

Poziva slovenske oblasti, naj še naprej preiskujejo prikrita grobišča, poziva k celovitemu pregledu arhivov jugoslovanskih tajnih služb ter izraža mnenje, da bi se morali z državnim dnem spomina v Sloveniji spomniti na žrtve avtoritarnih in totalitarnih režimov, tudi komunizma.

Resolucija je nastala na podlagi peticije, ki je bila v Evropski parlament vložena predlani, potem ko je vlada premierja Roberta Goloba ob nastopu mandata leta 2022 ukinila 17. maj kot nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Ta dan je tik pred iztekom mandata razglasila predhodna vlada pod vodstvom Janeza Janše.

Evropski parlament ima sicer na dnevnem redu zadnjega zasedanja pred poletnim premorom še številne druge teme. Že v ponedeljek bo razpravljal o predlogu nezaupnice Evropski komisiji, ki jo je vložil romunski evroposlanec iz ECR Gheorghe Piperea. Med razlogi je navedel nepregledno ravnanje komisije in slabo upravljanje, zlasti med pandemijo covida-19, ter nezakonito vmešavanje v volitve Romuniji in Nemčiji.

Kot edini iz EPP, iz katere prihaja predsednica komisije Ursula von der Leyen, je predlog podpisal tudi evroposlanec SDS Branko Grims, a je kasneje podpis umaknil.

Če bi nezaupnica na četrtkovem glasovanju uspela, bi morala odstopiti celotna komisija. A ta scenarij se zdi malo verjeten, saj mora predlog prejeti dvotretjinsko večino oddanih glasov, ki predstavljajo večino vseh 720 poslancev parlamenta.

Podporo nezaupnici so napovedali v skrajno desnih Domoljubih in ESN, medtem ko so v ECR v petek poudarili, da gre za pobudo posameznih članov skupine. O stališču bo skupina, iz katere prihaja predlagatelj, razpravljala v torek zvečer, so napovedali.

Prihodnji teden bodo dokončno stališče sprejeli tudi v Levici in S&D. Slovenski član S&D Nemec je sicer v petek napovedal, da bo sam glasoval za nezaupnico. V skupinah EPP, Renew in Zeleni pa so že napovedali, da bodo glasovali proti.

Na plenarnem zasedanju bodo sicer evropski poslanci obravnavali še prednostne naloge danskega predsedovanja Svetu EU, ki jim jih bo predstavila danska premierka Mette Frederiksen. Med prioritetami so varnost in obramba, vključno z nadaljnjo podporo Ukrajini, ter gospodarska konkurenčnost.

To so bile poleg dogajanja na Bližnjem vzhodu – o tem bodo evroposlanci razpravljali v torek – osrednje teme junijskega vrha EU, o rezultatih katerega bodo evroposlanci v sredo zjutraj razpravljali s von der Leyen in predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo. Poslanci bodo zatem predstavili še svoja pričakovanja pred za sredino meseca predvideno predstavitvijo predloga prihodnjega večletnega finančnega okvira EU (MFF).

V torek dopoldne imajo na dnevnem redu razpravo o pripravah na vrh EU-Kitajska, ki bo konec meseca v Pekingu, v sredo popoldne pa o pogajanjih o carinah z ZDA. Ravno v sredo se bo sicer iztekel rok za sklenitev dogovora z Washingtonom.

Med ključnimi glasovanji je poleg zgoraj omenjenih še torkovo o pridružitvi Bolgarije evrskemu območju.