Evropejci želijo bolj zdravo hrano in najbolj zaupajo kmetom

Manj kot polovica evropskih potrošnikov pravi, da se pri izbiri živil ravnajo po načelih trajnosti zdravo hrano. Ta odnos se od leta 2020 povečuje. To je razvidno iz sedmega poročila o zaupanju potrošnikom na področju hrane, ki ga je pripravil EIT Food Consumer Observatory 2024. Skoraj dve tretjini (63 %) evropskih potrošnikov je zadovoljnih s tem, kaj in kako jedo, 15 % pa jih pravi, da bi radi spremenili svojo prehrano.

Zdravo hrano je pomembnejše od trajnosti.

Na vprašanje o glavnem vzroku za spremembe pri izbiri hrane je 51 % vprašanih odgovorilo, da se želijo prehranjevati bolj zdravo. Le za 9 % vprašanih je bolj trajnostno prehranjevanje glavno vodilo, kar je celo manj kot za 12 % vprašanih, ki so navedli, da je cenovna dostopnost prednostna naloga, da bi se prehranjevali drugače.

Potrošniki najbolj zaupajo kmetom kot udeležencem v prehranjevalni verigi. To zaupanje se je povečalo s 65 % v lanskem poročilu na 67 % v letu 2024. Potrošniki manj zaupajo trgovcem na drobno (51 %), predelovalcem hrane (47 %) in organom za hrano (46 %). Poleg tega 45 % vprašanih Evropejcev pravi, da niso prepričani, da lahko razlikujejo med zanesljivimi in nezanesljivimi informacijami o hrani.

To olje je bolj zdravo od oljčnega. Samo ena čajna žlička na dan zadostuje za znižanje holesterola

Podatki temeljijo na letni študiji TrustTracker®, ki je bila na pobudo Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) izvedena že sedmič. Pri izdaji 2024 je bilo 19 500 potrošnikov iz 18 evropskih držav vprašanih o izbiri živil in zaupanju v prehranski sistem.

Če se potrošniki želijo prehranjevati bolj zdravo, mislijo predvsem na uživanje manj maščob (57 %), manj sladkorja (61 %) in manj visoko predelane hrane (59 %). Prav tako 18 % jih pravi, da ne uživajo živalskih proizvodov, 25 % pa jih pravi, da bi radi uživali manj živalskih proizvodov. Hkrati 31 % anketirancev navaja, da je njihov gospodinjski proračun dejavnik, ki jih ovira pri spreminjanju prehrane. Za 27 % anketirancev je ovira, da morajo prekiniti obstoječe (prehranjevalne) navade.

Zaupanje

Raziskava je prvič obravnavala različne akterje v prehranskem sistemu. Udeležence smo vprašali, v kolikšni meri tem akterjem zaupajo in zakaj oziroma zakaj jim ne zaupajo.

„Vidimo, da potrošniki težko ocenijo, ali so informacije o hrani vredne zaupanja,“ pravi Sofia Kuhn, direktorica oddelka Public Insights and Engagement pri EIT Food. „Kako lahko pričakujemo, da bodo potrošniki spremenili svoje vedenje, če nimajo dostopa do informacij, ki jih za to potrebujejo?“

Kako se prehranjevati najbolj zdravo? Razvrstitev diet za leto 2025. Katera je najboljša dieta? Ni le zdrava, ampak tudi okusna.

Kmetje so najbolj zaupanja vredna skupina zaradi svoje preglednosti, trajnosti in integritete (67 % anketirancev jim ustrezno zaupa). Zaupanje krepita neposredna prodaja in lokalna oskrba, vendar ga zmanjšujejo pomisleki glede industrijskih kmetijskih praks, onesnaževanja in dobrega počutja živali.

Zaupanje v trgovce na drobno se je do leta 2024 nekoliko zmanjšalo na 51 %. Dejavniki, kot so zgodovina, poznavanje, higiena, cenovna ugodnost in izdelki iz lokalnega okolja, krepijo zaupanje, medtem ko ga dobiček in visoke cene spodkopavajo.

Proizvajalci hrane uživajo relativno nizko zaupanje (47 %); presenetljivo je, da velike blagovne znamke pogosto uživajo tako zaupanje (zaradi svoje zgodovine, velikosti in ugleda) kot nezaupanje (zaradi škandalov, nezdravih izdelkov in neetičnih praks).

Anketiranci najmanj zaupajo organom za varnost hrane (46 %). Ocenjujejo jih glede na to, kako visoki so standardi in ali delujejo v javnem interesu, ter jih kritizirajo zaradi domnevne korupcije in služenja interesom podjetij.

Kmetje kot vir informacij o zdravju ali trajnosti se odrežejo nekoliko slabše: takrat zaupanje potrošnikov upade na 50 % oziroma 47 %. Trgovcem na drobno, vladam in restavracijam/prehranskim obratom kot viru informacij o zdravju in trajnosti hrane zaupa celo le 30 % vprašanih.

Zdravniki in znanstveniki uživajo zaupanje zdravo hrano

Ni presenetljivo, da potrošniki iščejo zanesljive informacije o zdravju in trajnosti širše kot le pri udeležencih v prehranski verigi. Zdravniki in zdravstveni delavci so na primer najbolj zaupanja vredni viri informacij o zdravi prehrani, saj jim dve tretjini (66 %) potrošnikov popolnoma ali v veliki meri zaupa. Znanstveniki in akademiki so vodilni, ko gre za informacije o trajnostni hrani, saj jim v celoti ali v veliki meri zaupa 57 % potrošnikov.

Nezaupanje v medije

Zadnje dejstvo o zaupanju: manj kot petina potrošnikov zaupa medijem (časopisom, revijam in televiziji), da zagotavljajo točne informacije o zdravju in trajnosti hrane.

Manjši apetit po inovacijah

Presenetljiva posledica teh dogodkov je, da so Evropejci manj odprti za inovativna živila: v enem letu se je odstotek evropskih potrošnikov, ki so jim naklonjeni, zmanjšal s 34 % na 28 %. Obstaja razkorak med anketiranci z nizkim splošnim zaupanjem in tistimi z visokim zaupanjem vseeno: le 16 % prvih je pripravljenih poskusiti nove izdelke, 38 % drugih. Novejša kot je inovacija (kultivirano meso, 3D-tiskana hrana, zdravo hrano), manjša je pripravljenost, da bi jo poskusili.

Lepo oblikovano in pregledno poročilo opozarja na ključni izziv zdravo hrano:

povrnitev zaupanja v prehransko verigo in boljše obveščanje potrošnikov. Za to je potrebno sodelovanje med kmeti, proizvajalci, trgovci na drobno in oblikovalci politik zdravo hrano. Večja preglednost in sodelovanje v prehranski verigi sta ključnega pomena za povrnitev zaupanja potrošnikov ter omogočanje bolj zdrave in trajnostne prehrane zdravo hrano.

The post Evropejci želijo bolj zdravo hrano in najbolj zaupajo kmetom appeared first on Little Saturday.