Evropa v vremenskem kaosu: Polarni mraz in monsunsko deževje ob začetku leta 2026

Medtem ko se Evropa poslavlja od leta 2025, se meteorološki modeli osredotočajo na drastične spremembe v atmosferi. Stabilno vreme, ki je spremljalo božič, bo kmalu zamenjalo izjemno nihanje z ekstremnimi vremenskimi pojavi, ki bodo Evropo razdelili na zamrznjen zahod in namočen jugovzhod.

Kot pogosto v meteorologiji, obdobja miru napovedujejo kaos. Ko bo leto 2025 končano, bo prevlada Rex bloka – stabilnega anticiklonskega sistema – končana, kar bo sprožilo enega najbolj dinamičnih vremenskih preobratov zadnjih let.

Razpad Rex bloka in posledice

Vremenski strokovnjaki portala Severe Weather Europe opozarjajo, da se pripravljamo na ekstremne temperaturne anomalije. To ni zgolj običajen zimski prehod, temveč vzpostavitev specifičnega dipolnega vzorca, ki bo znova opredelil zimo na evropskem kontinentu.

Scenarij, ki se odvija, prinaša dvojno grožnjo: najprej arktični hlad, ki bo zajel srednjo Evropo, nato pa nenaden preobrat v jugozahodni vpliv, ki bo dele Balkana in Jadransko zaledje spremenil v potencialna poplavna območja.

Padec v globoko zamrzovanje

Prvi del te vremenske drame se že odvija. S premikom visokega zračnega tlaka nad Atlantik so se odprla vrata Arktike, kar omogoča neovirano prodor polarne zračne mase v vzhodno, srednjo in južno Evropo.

Prognostični modeli so za nekatere dele Evrope zaskrbljujoči. V prvem tednu januarja bi lahko nekatere regije doživele med 150 in 300 litrov dežja na kvadratni meter, kar bi povzročilo padec temperatur do 15 stopinj Celzija pod dolgoletnim povprečjem.

Prvi na udaru bodo prebivalci Poljske, Češke, Slovaške in Madžarske, kjer bodo temperature padle globoko pod ledišče. Hladna fronta bo dosegla celo Grčijo.

Jutranje temperature pod -10 stopinj Celzija bodo postale norma v mnogih evropskih prestolnicah, dnevne pa se bodo le s težavo prebile nad ničlo.

Januarski preobrat

Z vstopom v novo leto se bo pritisk nad severno poloblo znova spremenil. Ključni igralec bo anticiklon, ki se bo zasidral nad Grenlandijo. Ta premik bo omogočil poglobitev območja nizkega zračnega tlaka nad zahodno in jugozahodno Evropo. Posledice bodo geografsko strogo ločene.

Zahodna Evropa – zlasti Velika Britanija, Irska, Španija in Portugalska – bo v prvem tednu januarja izkusila nov val polarnega mraza. Temperature na Iberskem polotoku bodo več kot 12 stopinj nižje od normalnih, kar je za to regijo izjemno redko.

Nasprotno pa bo nad Slovenijo, Balkanom in vzhodno Evropo prišlo do popolnoma nasprotnega scenarija. Močan jugozahodni zračni tok bo iznad Sredozemlja proti Alpam in Dinaridom črpal velike količine toplega in z vlago nasičenega zraka.

Od mraza do monsunske namočenosti

Za Slovenijo in širšo regijo Balkana ta konfiguracija prinaša posebno nevarnost, povezano z vodo. Medtem ko se bodo zahodni sosedje tresli v mrazu, bodo temperature v naših krajih po napovedih poskočile tudi do 15 stopinj Celzija nad povprečjem, pri čemer bi lahko dnevne vrednosti lokalno dosegle pomladnih 15 stopinj.

Topel zrak lahko zadrži bistveno več vlage, in ko ta zračna masa trči ob orografske pregrade – južne obronke Alp, verigo Dinaridov in Apenine – bo prišlo do prisilnega dviga zraka in kondenzacije. Rezultat bodo dolgotrajne in obilne padavine. Kombinacija taljenja snega zaradi visokih temperatur in obilnega deževja ustvarja popolno nevihto za hudourniške poplave in hitro naraščanje vodostajev rek. Namesto zimske idile se tako Balkan sooča s potencialno resno hidrološko krizo prav na začetku leta 2026.

Evropa bo novo leto začela razdeljena: na eni strani okovana v led, na drugi pa pod udarom subtropske vlage, kar je še en opomnik na vse večjo energijsko nabitost in nepredvidljivost našega spreminjajočega se podnebja.

Spletno uredništvo