Evropski kmetje spomladi vstopajo v sezono z nenadnim skokom cen mineralnih gnojil. Vojna v Iranu je stresla energijske trge in zaprla pomembno logistično pot, ob tem pa se je znova pokazalo, kako odvisna je EU od uvoza, tudi iz Rusije.
Na evropskem trgu gnojil se prepletata dva udarca hkrati. Po napadih na Iran konec februarja je bil prehod skozi Hormuško ožino močno omejen, kar je otežilo izvoz uree in amonijaka iz držav Perzijskega zaliva. Skoraj vzporedno je poskočila cena plina, ki je ključni strošek pri proizvodnji dušikovih gnojil, zato se je podražitev hitro prelila do kmetij in zadrug.

Zakaj so gnojila dražja ravno zdaj in kdo plača račun?
Naravni plin predstavlja večino stroškov pri dušikovih gnojilih, zato vsak skok cen energije neposredno dvigne končno ceno na tonu. V Nemčiji so trgovci v posameznih deželah že poročali o približno 15-odstotni podražitvi pogosto uporabljenega kalcijevega amonijevega nitrata v enem mesecu, urea pa je opazno dražja kot pred izbruhom vojne. Kmetje opozarjajo, da se matematika hitro podre: strošek na hektar naraste, odkupne cene žit pa ne sledijo. Dobave za trenutno sezono so po ocenah trgovcev še razmeroma stabilne, težava pa je, da logistika in prevozniki komaj dohajajo naročila, kar povečuje negotovost.
V ozadju je še starejši problem, uvoz iz Rusije. Evropska komisija navaja, da je približno petina gnojil, uvoženih v EU v letu 2025, še vedno prišla iz Rusije, kar pomeni velik politični in cenovni riziko. Ko zalivske dobave zastanejo, se del kupcev znova obrača proti ruskim alternativam, hkrati pa posebne dajatve na ruska in beloruska gnojila cene dodatno dvigujejo. Industrija opozarja tudi na možnost zapiranja evropskih proizvodnih obratov, če stroški energije ostanejo visoki, kar bi dolgoročno oslabilo domačo oskrbo.
Kaj to pomeni za cene hrane v naslednjih mesecih?
Če bodo gnojila dlje časa dražja, bo pritisk na cene hrane skoraj neizogiben, le z zamikom. Kmetje in analitiki pričakujejo, da se višji stroški gnojenja in prevoza lahko začnejo opazneje kazati na policah čez dva do tri mesece, še posebej pri pridelkih, kjer je donos močno odvisen od dušika. EU ima pred sabo težko izbiro: kratkoročno zagotoviti dovolj uvoza in umiriti cene, dolgoročno pa zmanjšati odvisnost od tveganih dobaviteljev ter okrepiti evropsko proizvodnjo.
Pripravil: J.P.
Vir: Euronews
The post Evropa pred gnojilno stisko: vojna v Iranu je podražila dušik, Rusija ostaja tvegan dobavitelj first appeared on NaDlani.si.

2 hours ago
25







English (US)